Selektor Matjaž Zupan je v dveh dneh dvakrat pešačil vsaj po 10 kilometrov s Holmenkollna v dolino. V petek v družbi pomočnika Igorja Medveda, ker so skakalci v odbojkarski tekmi na nož premagali vodstvo reprezentance, v soboto pa še za osvojeno kolajno. Na koncu je sicer dobil malo popusta, saj sta v petek z Medvedom zadnji del poti do hotela v industrijski coni, kjer bi morala tekati čez avtocesto, opravila s taksijem, v soboto pa je štopal kombi, v katerem so se peljali tekmovalci, sicer bi zamudil na podelitev kolajn v središču, kjer se je gnetlo blizu 100.000 ljudi. Športnega direktorja Francija Petka "tlaka" še čaka, saj bo moral na finalu svetovnega pokala na poletih v Planici štiri dni nositi smuči Robertu Kranjcu, Jerneju Damjanu. Juriju Tepešu in Petru Prevcu. Prav izjemen moštveni duh je bil pika na i, s katerim so skovali kolajno, ki je glede na dosežke v letošnji sezoni ni pričakoval nihče.

Medtem ko so Avstrijci ob programirani kolajni na podelitvi delovali, kot da je za njimi še en delovni dan v pisarni (beri skakalnici), je bilo veselje srebrnih Norvežanov in predvsem bronastih Slovencev vsaj takšno kot na nogometni tekmi, ko zabiješ zmagoviti gol v peti minuti sodnikovega podaljška. Najbolj razposajen je bil drugi najmlajši nosilec kolajne na prvenstvu v Oslu, 18-letni Peter Prevc. "O kolajni nisem upal niti sanjati, ko smo z mojim skokom prehiteli le Kazahstan. Z vsakim dobrim skokom soborcev je bila napetost večja. V kolajno sem začel verjeti, ko je Nemec Uhrmann pristal pri 110 metrih," je vtise strnil Peter Prevc, ki je bil v središču zanimanja najstnic za fotografijo.

Za Jurija Tepeša so prvi sprejem pripravili že včeraj zvečer v domačem klubu v Guncljah, kjer je mama Zlata predsednica, oče Miran, ki je prvi čestital sinu, član, brat Jon in sestra Anja pa aktivna tekmovalca. "Ne najdem besed, da bi opisal, kaj občutim. Kolajne ni pričakoval nihče, zato je naše veselje še toliko večje. Prepričan sem bil, da ne moremo niti blizu zmagovalnemu odru," je pripovedoval Jurij Tepeš, ki ga kar razganja od energije, zato je bil krik veselja v slovenskem zabojniku, ko so izvedeli, da druge serije ne bo, takšen, da so prišli Poljaki in Japonci pogledat, kaj je narobe. Njegovo veselje je bilo še toliko večje, saj je zaradi iskanja idealne teže brutalno hujšal, tako da je bil zvečer pogosto lačen. "Tako bo do konca sezone. Do sitega se bom najedel po finalu v Planici," je dodal Tepeš.

Jernej Damjan je edini, ki že ima kolajno (ekipni bron s srednje skakalnice) s svetovnega prvenstva. "Odločilo je to, da smo šli v tekmo v težkih razmerah pogumno. Izzivali smo srečo, če pa bi šlo vse narobe, bi bili lahko tudi deveti," je povedal Jernej Damjan in potegnil primerjavo z Oberstdorfom 2005: "Tedaj je bil ekipni bron obliž na rano, saj sem bil na tekmi posameznikov po prvi seriji na stopničkah. Tole kolajno doživljam veliko bolj emocionalno. V Oberstdorfu sem bil na začetku kariere, nisem se zavedal, kaj je treba vložiti v uspeh, koliko je odrekanja, koliko človek mora pretrpeti, da pride do takšnih rezultatov. Očitno moram v življenju zelo trpeti, da se nato zgodi nekaj resnično lepega."