Največji delež odličij, 15, so v treh dnevih poželi Rusi, od tega po šest zlatih in srebrnih ter tri bronaste. Francija je bila druga (pet zlatih, štiri srebrne in dve bronasti), tretja pa Nemčija (po tri zlate in bronaste ter štiri srebrne).

Zadnji dan EP so podelili še 12 kompletov medalj. Na 60 m sta bila najboljša Ukrajinka Olesija Povh (7,13) in Francis Obikwelu iz Portugalske (6,53), Belorus Andrej Kravčanka je slavil v sedmeroboju (6282 točk), Britanka Helen Clitheroe na 3000 m (8:56,66), Španec Manuel Olmedo na 1500 m (3:41,03), Italijanka Antonietta Di Martino v skoku v višino (2,01 m), na 800 m Poljak Adam Kszczot (1:47,87) in Rusinja Jevgenija Zinurova (2:00,19), Rusinja Darja Klišina v skoku v daljino (6,80 m), v skoku s palico Poljakinja Anna Rogowska (4,85 m), na 4 x 400 m pa sta bili najboljši štafeti ruskih atletinj (3:29,34) in Francije (3:06,17).

Prvo ime prvenstva je bil Tamgho. Ta je za centimeter izboljšal svetovni rekord, ki ga je dosegel 20. februarja letos na domačem dvoranskem prvenstvu. Enaindvajsetletnik, ki vadi pod vodstvom nekdanjega olimpijskega zmagovalca v skoku v daljino Ivana Pedrosa s Kube, je bil šele četrti v disciplini svojega trenerja, zato je pred svojim drugim nastopom na prvenstvu napovedal svetovni rekord. Tega je kot edini na tem EP tudi dosegel. Na svetovni oder je prvič stopil leta 2008, ko je postal mladinski svetovni prvak, vendar se tedaj ni kvalificiral na olimpijske igre v Pekingu. Nato je dve leti pozneje v Dohi za osvojitev svetovnega dvoranskega naslova postavil svoj prvi svetovni rekord (17,90 m).

Kravčanka, olimpijski podprvak, je kljub poškodovanemu desnemu gležnju v mnogoboju za skoraj 50 točk ugnal domačina Nadirja El Fassija (6237), trikratni evropski dvoranski prvak Roman Šebrle iz Češke pa je bil tretji (6178). El Fassi se je do druge stopničke dokopal v teku na 1000 m, ko je v zadnji disciplini z izjemno predstavo na noge dvignil polno dvorano Bercy ter za krog prehitel tudi Šebrleja.

V skoku v višino je Antonietta Di Martino edina preskočila dva metra in prepričljivo zmagala. Dvaintridesetletnica, svetovna podprvakinja leta 2007, je za to disciplino sicer dokaj nizka (1,69 m), vendar izjemno eksplozivna in je v odsotnosti Hrvatice Blanke Vlašić upravičila vlogo favoritinje. Španka Ruth Beitia je srebro osvojila, ker je 1,96 m preskočila v prvem skoku, na tej višini pa je tekmovanje končala Švedinja Ebba Jungmark, ki je 1,96 m zmogla šele tretjič. Tudi v skoku s palico zaradi virusne infekcije ni bilo prve favoritinje, svetovne rekorderke Rusinje Jelene Isinbajeve, Rogowska pa je bila z evropskim dosežkom sezone pred Nemkama Silke Spiegelburg (4,75 m) in Kristino Gadschiew (4,65 m).

Med tremi ukrajinskimi finalistkami na 60 m sta dve osvojili odličji; z najboljšim evropskim izidom sezone je Povhova premagala rojakinjo Marijo Rjemjen (7,15) in Ezinne Okpareabo iz Norveške (7,20). Tudi Obikwelu je z evropskim izidom zime za stotinko ugnal branilca naslova Britanca Dwaina Chambersa (6,54), tretji pa je bil zaradi izjemno slabega starta domači favorit in lanski dvakratni evropski prvak na prostem Christophe Lemaitre (6,58).

Dvajsetletna Klišina, športno pot je začela kot obetavna odbojkarica, je v daljini v predzadnji seriji le za centimeter ugnala dotlej vodilno Naide Gomes iz Portugalske (6,79 m), bron pa je osvojila še ena Rusinja Julija Pidlužnaja (6,75 m). Zlato in bron sta Rusinji osvojili tudi na 800 m. Zinurova je v zaključku ugnala Britanko Jennifer Meadows (2:00,50) in Julijo Rusanovo (2:00,80).

Na 800 m so Poljaki slavili dvojno zmago. Za 21-letnim Kszczotom, bronast je bil lani na dvoranskem SP in na EP na prostem, sta bila Marcin Lewandowski (1:48,23), lanski evropski prvak na prostem, in Španec Kevin Lopez (1:48,35). Helen Clitheroe, napolnila je že 37 let, je na najdaljši dvoranski razdalji le za tri stotinke prehitela Rusinjo Olesjo Sirevo (8:56,69), daleč od boja za zmago pa je bila na koncu tretjeuvrščena Poljakinja Lidia Chojecka (8:58,30), nekdanja dvakratna dvoranska evropska prvakinja (2005 in 2007). Na pol krajši progi je Olmedo za 15 stotink ugnal Turka Kemala Koyuncuja (3:41,18), Poljski pa je bron pritekel Bartosz Nowicki (3:41,48).

Naslednje dvoransko EP bo med 1. in 3. marcem leta 2013 v Göteborgu na Švedskem.

Rodičeva znova na čelu slovenske atletske ekipe

Za najboljši slovenski dosežek 31. dvoranskega atletskega evropskega prvenstva v Parizu je že tretjič na velikih tekmovanjih zapored poskrbela Snežana Rodič (Mass), ki je v soboto v troskoku bron zgrešila za štiri centimetre in bila z osebnim rekordom 14,35 metra četrta. Bila je tudi edina slovenska finalistka.

Pred dvema letoma v Torinu sta Sloveniji odličji priborili Marija Šestak z drugim mestom v troskoku in Sonja Roman s tretjim mestom v teku na 1500 m, obe pa zaradi zdravstvenih težav nista branili odličij. V finale sta se pred dvema letoma uvrstili tudi Nina Kolarič, četrta v skoku v daljino, in Rodičeva, šesta v troskoku.

V francoski prestolnici je nastopilo sedem slovenskih predstavnikov, pet atletinj in dva atleta. Poleg finalistke Rodičeve se je v polfinale uvrstila le Marina Tomič (Kladivar Celje), ki je bila 14. na 60 m ovire (8,21). Boju za finale se je najbolj približal Rožle Prezelj (Kranj), ki si je v skoku v višino delil deveto mesto (2,22 m). Na 17. mestu je končal Miran Vodovnik (Almont Slovenska Bistrica) v suvanju krogle (18,76 m), 18. je bila Nina Kolarič (Ptuj) v skoku v daljino (6,24 m), 21. mesto pa sta si v teku na 60 m razdelili Nina Kovačič (Postojna, 7,49) in Sara Strajnar (Mass, 7,49).

Spremenjen cilj okrnjene reprezentance, prvotni je bi tudi ena kolajna, je bil ena finalna uvrstitev. "Slovenka ekipa je izpolnila cilj. Imamo finale Rodičeve in polfinale Tomičeve in izboljšanje izidov. Tudi Prezelj sodi v ta prvi del, vendar je nastop na EP pokazal, da ga čaka še veliko dela, da bo izpolnil normo za svetovno prvenstvo. Pri oceni pa gre tudi za drugi del neuresničenih pričakovanj. Kolaričeva je med njimi, vendar če bo umerila svoj zalet, potem bo šla v poletni sezoni bolje. Vodovnik bo moral končno na operacijo in začeti sestavljati povsem novo 'sliko' za nastop na SP v Daeguju. Mladi sprinterki pa sta spoznavali konkurenco in njun zaostanek za najboljšimi je takšen, kot ga imajo njune neposredne tekmice," je slovenske nastope v Franciji ocenil predsednik strokovnega sveta Atletske zveze Slovenije in vodja ekipe Martin Steiner.