Ste intervencijo ministra Patricka Vlačiča v pogajanja s sindikati razumeli kot nezaupnico vaši upravi?

Ne, tega nismo tako razumeli. Je pa precej nenavadno, da je vstopil v pogajalski proces, ker je to stvar uprave in sindikata. Uprava se je bila pripravljena pogovarjati o stvareh, ki so vezane na kolektivno pogodbo, pri organizaciji dela in kadrovski politiki pa nismo popuščali, ker je to izključno v domeni uprave. Če upravi to vzameš, potem to ni več uprava.

Vlačič trdi, da se je vpletel le toliko, da vas je spodbudil, da ste se s sindikatom začeli ponovno pogovarjati. Zakaj se z njimi niste hoteli pogovarjati?

Ni res, da med nami ni bilo komunikacije. V letu 2010 sem se kar 21-krat srečal s svetom delavcev in sindikati, razgovorov in ponujenih rešitev je bilo ogromno. Tudi pri napovedi stavke smo izpeljali štiri kroge pogajanj in precej zbližali stališča pri stavkovnih zahtevah glede uresničevanja dogovorov iz kolektivne pogodbe. Pri organizaciji dela pa nismo mogli popustiti, in takrat se je vključil minister in dosegel, da se je pogajalski proces podaljšal za tri mesece. Ker bi blokada Luke Koper vplivala na gospodarstvo v Sloveniji in tudi širše, kar bi okrnilo tudi ugled Luke Koper in naše države, lahko celo razumem njegovo skrb in dejstvo, da se je vpletel.

Kaj boste storili, če bodo žerjavisti tudi čez tri mesece grozili s stavko, glede na to, da imajo v Luki Koper monopol in moč, da ustavijo pretovor? Boste v tem času poiskali druge žerjaviste, ki bi v primeru stavke delali namesto njih?

Tega ne bi želel komentirati, ker je to del pogajalskega procesa in dogovorili smo se, da v času pogajanj ne bomo dajali izjav.

Pa sicer menite, da država oziroma vladajoča politika dovolj dobro skrbi za Luko Koper, ki je v večinski lasti države?

Doslej smo z resornim ministrstvom pri razvojnih vprašanjih zelo dobro sodelovali in upam, da bo tako tudi v prihodnje. Žal pa se veliko stvari ustavi zaradi birokracije. Glede na to, da se povsod govori, kako je Luka pomembna tudi za širše območje, je malo čudno, da nekateri postopki trajajo tako dolgo.

Je za to kriva le birokracija ali morda tudi pomanjkanje politične volje?

(se nasmehne) In eno in drugo. Vsega po malem.

Slovenija zdaj čaka, da poteče rok, da Italija odgovori in poda svoje pripombe na državni prostorski načrt.

Določenih potez iz preteklosti ne morem razumeti. Mi smo že pred časom pri državnem prostorskem načrtu naredili vse, kar smo bili dolžni narediti, Italija pa se takrat ni izjasnila. Takrat smo imeli v rokah vse možnosti, da stvari izpeljemo do konca. Zakaj tega nismo naredili in zakaj smo Italiji dali dodaten čas za preučitev tega dokumenta, ne vem. Je pa tukaj vsak mesec izredno pomemben, saj naši partnerji že nestrpno čakajo in pričakujejo razvoj. Kolikor vem, ima Italija še manj kot 60 dni časa, da poda svoje mnenje, potem pa upam, da bomo pohiteli s postopkom.

Kaj Luka Koper najbolj potrebuje? Tretji pomol, posodobitev železnice?

Pravzaprav oboje. Tretji pomol je izredno pomemben, ker se kot pristanišče usmerjamo k pretovoru kontejnerjev, ki so tudi okoljsko bolj sprejemljivi kot drugi tovori. Nujno potrebna pa je tudi celotna nadgradnja železniškega sistema, vključno z drugim tirom, da bi povečano količino tovora sploh lahko pripeljali oziroma odpeljali iz Luke Koper. Na oboje se žal še čaka.

Ali pričakujete, da bodo Italijani državnemu prostorskemu načrtu nasprotovali, ker nočejo, da bi bila Luka Koper še močnejša konkurenca tržaškemu pristanišču?

Verjamem, da je razvoj Luke Koper za Italijane trn v peti, saj na različnih področjih že dokazujemo, da smo bolj fleksibilni, bolj konkurenčni, bolj uspešni. To potrjujejo tudi ladjarji, ki več delajo z nami kot z drugimi pristanišči v okolici.

Marca 2010 ste ustanovili združenje NAPA, ki povezuje severnojadranska pristanišča. Bili ste prvi predsednik tega združenja. Je sodelovanje med pristanišči res možno? Nenazadnje ste si konkurenti.

To drži, da smo konkurenti in da se bo vsak od nas boril za svoj tovor, vendar je sodelovanje vseeno možno. To smo od marca 2010 tudi dokazali, saj smo enotno nastopili pri skupni promociji naših pristanišč in skupaj lobirali pri evropskih inštitucijah. To se je izkazalo za odlično potezo. Pomembno je namreč, da ladjarje privabimo v naš prostor, potem pa nastopi faza, ko se potegujemo, v katero pristanišče bo šel, kdo od nas mu lahko največ ponudi. Če seštejemo pretovor vseh severnojadranskih pristanišč, je to še vedno malenkost v primerjavi s pretovorom severnoevropskih pristanišč.

Bruno Korelič trdi, da tržaška politika nikoli ne bo pripravljena sodelovati s Slovenijo. Se je klima morda zdaj spremenila?

Generacije se spreminjajo, razvoj gre naprej, dejstvo pa je, da je politična slika predvsem tržaškega območja še vedno kot nekoč. Veliko je podtikanj in določene struje nikoli ne bodo dovolile razvoja koprskega pristanišča. Ampak mi smo dokazali, da smo sposobni preboja. Na posameznih področjih smo znatno pred Trstom. Njihov pretovor temelji na pretovoru nafte, mi pa imamo že prednost na področju kontejnerskega pretovora, generalnih tovorov, nenazadnje ima tudi potniški terminal pri nas več obiska. Prejšnje vodstvo tržaške pristaniške uprave je sodelovanje podpiralo, kako se bo odločilo novo vodstvo, pa še ne vem.

Luka Koper je za zdaj konkurenčna in v prednosti pred Trstom in Reko. Kako dolgo še lahko ohranimo to prednost?

To je težko oceniti, ker imajo tako v Trstu kot na Reki kar ambiciozne razvojne načrte. Nekoliko nam gre na roko, da tudi pri njih postopki še niso povsem stekli, vendar se na to ne smemo zanašati. Nujno moramo zgraditi in posodobiti infrastrukturo. Zato je ključno, da se državni prostorski načrt sprejme čim prej. Treba bo tudi selektivno investirati in se odločati le za profitabilne tovore in posle.

Obstaja nevarnost, da bi ladjarji odšli?

To postaja vse bolj problematično. Sprememb transportnih shem sicer dejansko še ni, obstajajo pa namigi, da bi se to lahko zgodilo, če ne bomo kaj ukrenili. V obdobju recesije vsak gleda na stroške, zato se transportne sheme zdaj hitreje razvijajo, kot bi se sicer. Če ladjar zaradi neuresničenih obljub utrpi stroške, bodisi zaradi stavk ali česa drugega, je njegov prag tolerance zdaj nižji, kot je bil, ko recesije še ni bilo.

Lansko leto ste zaključili v rdečih številkah. Kako se boste spopadli s tem?

Ko sem nastopil funkcijo, sem obljubil, da bomo najprej sprejeli vse druge ukrepe, preden bi se šlo v odpuščanja in zmanjševanje plač, ki so v Luki Koper precej visoke. Upravi je uspelo ohraniti ta nivo. Novih zaposlovanj v letu 2011 nismo predvideli, na vseh področjih se bomo najprej temeljito lotili notranje optimizacije.

Vaša uprava nasprotuje logističnemu holdingu, kot si ga je zamislil predsednik vlade Borut Pahor in ki mu je naklonjen tudi prometni minister Vlačič. Se vaše stališče do holdinga morda lahko spremeni, če bi imeli težave zaradi nasprotovanja?

Naše stališče se ne more spremeniti, ker moramo zagovarjati interese naše družbe in pričakovanja naših strank. Nihče od snovalcev tega logističnega holdinga ni šel vprašat, kaj si o njem mislijo stranke, ladjarji in logistični operaterji. Naše stranke so se recimo zelo negativno odzvale. Na mizi sem imel tudi nekaj ultimatov različnih ladjarjev, ki so zagrozili, da bodo v primeru ustanovitve holdinga odšli iz Kopra. K nam so prišli zato, ker smo bili nevtralni in odprti do vseh. Ne morem torej podpirati nečesa, kar bi ogrozilo poslovanje s strankami.