Jani Ulaga iz Obrtno-podjetniške zbornice je pred časom povedal, da je v "letih 2009 in 2010 skoraj 11.000 obratovalnic, samostojnih podjetnikov in družb z omejeno odgovornostjo zaprlo svoja vrata in odpustilo skoraj 40.000 ljudi". Lani je tako prenehalo poslovati 6471 obrtnih podjetij, od tega 2381 v gradbeništvu, 1681 v storitveni dejavnosti in 713 v prometni dejavnosti. Leto prej je prenehalo poslovati 4500 obrtnih podjetij, kažejo podatki obrtnega registra. Januarja letos je svoja vrata zaprlo dodatnih 524 obrtnih podjetij, število zaposlenih pa se je v obrtnem sektorju zmanjšalo za 490 delavcev. Razlogi so različni, pravijo na Obrtno-podjetniški zbornici, med drugim tudi stečaji.

Ena glavnih obrtniških zahtev je torej ureditev plačilne nediscipline, v nasprotnem grozijo z državljansko nepokorščino. "Lahko ustavimo Slovenijo," zagotavljajo obrtniki. Pa jih je dovolj?

Leta 2009, do koder sežejo zadnji podatki Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, je bilo pri nas registriranih 52.073 različnih obrtnih podjetij, kar je dva odstotka več kot leto poprej. Nekaj več kot 80 odstotkov vseh ali skoraj 41.800 je samostojnih podjetnikov (s.p.), 18 odstotkov ali skoraj 9500 je družb z omejeno odgovornostjo (d.o.o.), dober odstotek pa drugih oblik družb in zadrug (d.n.o., d.d., k.d.).

Zavod za zaposlovanje sicer že od leta 1990 subvencionira novoustanovljena samostojna podjetništva, od leta 2008 ta subvencija znaša 4500 evrov, zavod pa jo prejemnikom izplača v enkratnem znesku. Posledično je tudi število novoustanovljenih samostojnih podjetij začelo strmo naraščati. Po podatkih zavoda za zaposlovanje se je leta 2008 samozaposlilo 1600 podjetnikov, leto kasneje 4330 in lani 5150. V tem obdobju je zavod 11.077 novim samostojnim podjetnikom izplačal subvencije za samozaposlitev v skupni višini 45,443.174 evrov. Za primerjavo, leta 2007, ko je subvencija za samozaposlitev znašala 2100 evrov, je bilo ustanovljenih le nekaj manj kot 500 samostojnih podjetij. V letih 2005 in 2006 je enkratna nepovratna pomoč za samozaposlitev znašala štiri minimalne plače.

Najmanj samostojnih podjetništev je bilo v Sloveniji v letih 2003 in 2006, in sicer okoli 39.900, največ pa jih je dejavnost odprlo leta 1997, v registru jih je bilo takrat vpisanih 46.100. Največ obrtnih podjetij je bilo leta 2009 registriranih v ljubljanski regiji, kar 18 odstotkov vseh, 12 odstotkov jih je bilo v podravski regiji, najmanj pa v zasavski regiji, le 1,7 odstotka vseh registriranih podjetij.

Največ obrtništev je že vsa leta registriranih v gradbeništvu, lani jih je bila tretjina vseh ali več kot 17.000 obrtništev v Sloveniji. Nekaj manj kot tretjina ali skoraj 14.600 obrtnih podjetij posluje v storitveni dejavnosti, 11 odstotkov jih je v prometni dejavnosti, nekaj več kot 8 v kovinski, 5 odstotkov v gostinski, preostale obrtniške dejavnosti pa ne dosegajo niti treh odstotkov.

Po podatkih Obrtno-podjetniške zbornice je v slovenskih obrtnih podjetjih zaposlenih 150.790 ljudi, 109.000 je delavcev, drugo so lastniki podjetij. Od tega je bilo skoraj 50.000 delavcev zaposlenih pri samostojnih podjetnikih, skoraj 60.000 pa v gospodarskih družbah in obrtnih zadrugah. Gradbene in storitvene dejavnosti, v katerih deluje nekaj več kot 60 odstotkov vseh obrtnih podjetij, so zaposlovale tudi približno enak delež vseh zaposlenih v obrti. Ob tem je zanimiv še podatek, da več kot polovica obrtništev ne zaposluje nobenega delavca, torej je delavce zaposlovalo "le" 22.572 podjetij, kar pomeni, da je bilo v njih zaposlenih povprečno 5,6 delavca.

Tretjina vseh obrtništev ima sicer zaposlene do tri delavce, deset odstotkov pa jih zaposluje do devet delavcev. Pri obrtnikih v gradbeništvu je zaposlenih skoraj 38.500 delavcev, v storitvenih dejavnostih nekaj več kot 27.000 delavcev, v prometni in kovinski dejavnosti pa skupaj 18.484 delavcev. Najmanj, le 61 delavcev, je zaposlenih v domači in umetni obrti. Število zaposlenih se je po podatkih Obrtno-podjetniške zbornice v primerjavi z letom 2008 zmanjšalo za nekaj več kot 5 odstotkov, kar je posledica krčenja števila zaposlenih predvsem pri samostojnih podjetnikih. Najbolj se je število zaposlenih skrčilo v gradbeništvu, kar za 42 odstotkov, 20 odstotkov pa so k zmanjšanju števila zaposlenih prispevale kovinske dejavnosti, pravijo na Obrtno-podjetniški zbornici.

Slovenski samostojni podjetniki so v letu 2009 po podatkih Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije ustvarili skoraj 393 milijonov evrov dohodkov in čistega dobička. Pa plače v obrtništvu? Povprečen zidar mesečno zasluži od 500 do 800 evrov, mizar, tako kot pek ali polagalec ploščic, od 600 do 900 evrov, slikopleskar zasluži nekoliko več, od 700 do 900 evrov mesečno, rudarjeva mesečna plača pa znaša povprečno 935 evrov.

Kje pa je Slovenija v primerjavi z Evropo? Trenutno slovensko gospodarstvo šteje 99.800 podjetij (od mikro do velikih), v 27 državah Evropske unije pa jih posluje 19,643.000. Pri nas vsa ta podjetja zaposlujejo 587.700 delavcev, na evropski ravni pa je v podjetjih zaposlenih 126,497.000 ljudi.