Za razliko, denimo, od pohorske Zlate lisice se Pokal Vitranc nikoli ni selil na smučišča zunaj Kranjske Gore, le tekmovališča so se nekoliko spreminjala, od tistega prvotnega skoraj z vrha Vitranca v Brsnino ob vznožju hriba do tistega s ciljem pri Petrolovi bencinski črpalki na pol poti med Kranjsko Goro in Podkorenom in končno sedanjega imenitnega poligona na podkorenski strani Vitranca.

Bukovniški smuk

Smučarska tekmovanja v Kranjski Gori se sicer prirejali že pred letom 1961. Prva so pripravili že leta 1949 in od takrat se je v smučarskih krogih kar lepo uveljavil Bukovniški smuk. Toda pogoji za najhitrejšo smučarsko disciplino so bili na Vitrancu neprimerni. Proga je bila prezahtevna in prenevarna. Zato je bila povsem na mestu odločitev, da tekmovanja prirejajo le v tehničnih disciplinah. Kranjska Gora sama je imela takrat premalo svojih delavcev za pripravo tekmovanj na mednarodni ravni in tako so ji priskočili na pomoč še sodelavci pri osrednji slovenski smučarski zvezi. Danilo Dougan je bil predsednik prvega organizacijskega odbora leta 1961, Franjo Pavlin tajnik, za denar je skrbel Miha Dermota, tekmovanje sta vodila Avgust Pohar in Janko Dernič, vodji prog sta bila znamenita slovenska smučarja Tinček Mulej in Janko Štefe, ki sta takrat že sklenila svoji tekmovalni poti, postavljalec prog pa je bil Marjan Magušar-Jaka, dolgoletni trener naših takratnih najboljših smučarjev in smučark. In kaj bi lahko še lepše zaznamovalo zgodovinski trenutek alpskega smučanja pri nas pred petdesetimi leti kot dejstvo, da je prvi zmagovalec postal avstrijski smučar Pepi Stiegler, ki je tri leta pozneje postal tudi olimpijski prvak na igrah v Innsbrucku.

Organizacijska zasnova tekmovanj v alpskem smučanju v Kranjski Gori se je utrdila relativno zelo hitro. Za Danilom Douganom se je v pol stoletja na predsedniškem mestu organizacijskega odbora zvrstila le še deveterica: Joško Pirnar, Jože Švigelj, Maks Završnik, Franc Žerjav, Zdravko Črv, Franc Brelih, Stane Dolanc, Borut Perovšek ter od enainštiridesetega tekmovanja do danes Metod Dragonja. Še krajša sta seznama sekretarjev organizacijskega odbora - od Franja Pavlina, Vladimirja Glaviča, Leopolda Ferjančiča, Vojteha Budineka do Srečka Medvena - ter vodij tekmovanj - od Janka Derniča, Avgusta Poharja, Ljuba Bizjaka, Jožeta Koširja, Janeza Šmitka, Petra Lakoto, Andreja Klinarja do Aleša Vidica. Poseben pečat je utrjenemu organizacijskemu odboru pristavil predvsem Vojteh Budinek, ki je bil tajnik odbora kar tri desetletja.

Tekmovanja za pokal vitranc sodijo v "železni repertoar" merjenja moči najboljših alpskih smučarjev z vsega sveta. Točke za svetovni pokal so začeli deliti leta 1967 in Kranjska Gora se je znašla na seznamu prirediteljev tekem na najvišji svetovni ravni že leto pozneje. Pokal Vitranc se v prvih letih svetovnega pokala sicer ni vedno uvrstil na koledar tekmovanj na najvišji svetovni ravni, toda zadnjih trideset zim se je svetovna smučarska srenja vselej srečala tudi v Kranjski Gori, izjemna so bila le štiri odpadla tekmovanja zaradi pomanjkanja snega, ko ga tudi snežni topovi v zelenih zimah niso zmogli "nastreljati". Žal je zelena zima preprečila tudi finale svetovnega pokala na Vitrancu leta 1981, ki so ga nato pripravili v Laaxu v Švici, so pa zato v Kranjski Gori štirikrat pripravili tekmovanja za svetovni pokal, ki so odpadla na prizoriščih drugod po svetu, a v zgodovinsko zakladnico Pokala Vitranc ne sodijo. Skupno je bilo v minulih devetinštiridesetih letih na Vitrancu 63 tekem za svetovni pokal (po 31 veleslalomov in slalomov ter enkrat slalom za dekleta (decembra 1984), osem tekmovanj za evropski pokal ter še dvajset tekmovanj pod okriljem Mednarodne smučarske zveze FIS.

Torta je končala na stropu

Največ zmag na tekmah za pokal vitranc ima še vedno Italijan Alberto Tomba s skupno petimi kolajnami (vse za svetovni pokal), pred Avstrijcem Benjaminom Raichom s štirimi, kolikor jih je zbral tudi Bojan Križaj, a sta le dve njegovi za svetovni pokal. Med zmagovalci na tekmah za svetovni pokal na Vitrancu sta tudi Rok Petrovič (december 1985) in Jure Košir (januar 1999), oba v slalomu.

Znameniti italijanski alpski smučar Alberto Tomba, ki ga imajo naši zahodni sosedi še posebej v čislih, ker je "pravi Italijan" in ne iz Južne Tirolske, pa je nemalokrat poskrbel tudi za nesmučarske dogodke. Decembra 1987 je svojo slalomsko zmago, peto po vrsti, na svoj 21. rojstni dan proslavil tako, da je torto, ki so mu jo pripravili kuharji v kranjskogorskem hotelu, zalučal v strop. Kuharjem in hotelskemu osebju se je potlej opravičil in naročil novo, ki je končala v želodcih prisotnih.

Sicer je Tomba zabeležil skupno petdeset zmag v svetovnem pokalu, prirediteljem tekem za svetovni pokal v Kranjski Gori pa pozneje ni več povzročal preglavic, saj je v naslednjih letih povečini bival v hotelih v bližnjem Trbižu. V Kranjsko Goro se je večkrat vrnil tudi pozneje, ko je že sklenil tekmovalno pot, pričakujejo pa ga tudi letos ob jubileju.