Kako ste zadovoljni s treningom?
Imam mešane občutke. Toda najpomembnejše je, da sem se prepričala, da sem dobro pripravljena.
Kako vam ustreza podlaga?
Dejstvo je, da na deskah nisem skakala niti enkrat v sezoni. Vsi mitingi v Evropi so na drugačnih podlagah. Specifičen je predvsem odriv. Medtem ko sem navajena, da me po odrivu vrže naprej, na deski ni tako. Občutek imam, kot da bi podloga čakala, kaj bom storila. Zato si bo treba podrediti tehniko skoka. Hitrost pred odrivom pa je prava.
Kakšen bo danes kvalifikacijski načrt?
Kot verjetno vsaka skakalka si želim, da bi kvalifikacijsko normo preskočila v prvem poskusu.
In če ne?
Pripravljena sem tudi na takšen scenarij, da se bo treba boriti do konca. Vse tri skoke, da bodo centimetri odločali o finalistkah. Upam, da bo sreča na moji strani. Je pa podlaga v dvorani takšna, da te lahko v primeru dobre tehnične izvedbe ponese zelo daleč.
Boste kalkulirali z odskokom, glede na to, da je lahko vsak prestop pri treh poskusih tudi usoden?
V prvem poskusu bom šla gotovo malce bolj nazaj. A bom vseeno nastopila s polnim zaletom.
Kvalifikacije bodo dopoldan, kar je precej neobičajno za atletiko. Vam rana ura povzroča težave?
Niti ne. Prej bi rekla, da jih tekmicam bolj. Sama sem navajena vstajati zgodaj. Odkar imam hči Laro, še bolj. Upam, da bom to izkoristila sebi v prid.
V pripravah na Pariz ste imeli veliko težav z boleznijo. Za kaj je pravzaprav šlo?
Stalno sem bila utrujena. Teden, dva, tri. Nisem vedela, kaj je narobe, ko me je trener Srdjan Djordjevič nemudoma napotil k zdravniku. Krvna slika je bila zelo slaba, povrhu sem dobila še temperaturo. Tudi shujšala sem precej. Približno štiri kilograme. Ne glejte me toliko, saj sem jih že skoraj vse dobila nazaj.
Torej ste zdaj zdravi?
Sem, a vseeno bi bilo bolje, da bi lahko tisti čas, ko sem se borila z boleznijo, bolje trenirala.
