Skakalec v troskoku Teddy Tamgho je v tej sezoni že izboljšal dvoranski svetovni rekord (17,91 metra), edini belopolti sprinter, ki je tekel pod 10 sekundami, Christophe Lemaitre, pa bo pariški publiki pokazal znanje na 60 metrov. Konkurenco bo imel zelo močno, predvsem v nekdanjem angleškem uživalcu dopinških koktajlov Dwainu Chambersu in naturaliziranemu Portugalcu Francisu Obikweluju, ki je včeraj na treningu deloval motiviran, kot bi šlo za življenje in smrt.

Poleg Tamgha ima največ možnosti za izboljšanje svetovnega rekorda Rus Ivan Uhov v skoku v višino. Ta danes praznuje že 22-letnico, ko je kubanski skakalec v višave Javier Sotomayor leta 1989 v Budimpešti preskočil 243 cm. Uhov je v tej sezoni dvakrat premagal višino 238 cm, enkrat 236, enkrat 234, enkrat, v Banski Bistrici, pa je »z dlako« podrl lestvico na 244 cm. Rus, ki ima pri 24 letih pred seboj lepo prihodnost, je ljubljenec atletske publike po vsem svetu. Redkokateri ljubitelj kraljice športa je pozabil predlanski videoposnetek na svetovnem spletu, ko je na mitingu v Lozani tekmoval pijan kot klada. Razpad ljubezenske zveze je bil takrat kriv, da je najprej pil »red bull vodko«, kasneje pa kar »vodko red bull«.

Včeraj je bila na glavnem treningu v Bercyju nepopisna gneča. Atleti in atletinje iz 45 držav so se skušali privaditi na tekmovalne deske, na katerih ni mogoče trenirati ali tekmovati drugje kot na velikih prvenstvih. Občasno je bilo vse skupaj precej nevarno.

Smole v slovenski reprezentanci še kar ni konec. Po napornem sredinem potovanju do Pariza tudi včeraj stvari niso šle po načrtu. Vodja reprezentance Martin Steiner je sprva naletel na težave pri akreditaciji, saj peterica slovenskih atletov na akreditaciji ni imela slik. V nadaljevanju dopoldneva pa se je vlekla tudi pot od hotela do dvorane, saj se je pariški gneči na cesti nemogoče izogniti. »Smola se nas še kar drži. Upam, da jo bo čim prej konec, saj dejansko nič ne gre po načrtih,« je med treningom pojasnjeval Srdjan Djordjevič ter podil z zaletne steze raznorazne montažerje, ki so pripravljali teren kar med glavnim treningom.

»V startnem bloku sem tri minute čakala na znak starterja. Upam, da ga bodo pred jutrišnjo tekmo zamenjali,« je potarnala Marina Tomič, po treningu pa je povedala: »Specifično je teči pa takšni podlagi, kot je v Parizu. Če je tek tehnično pravilen, te pri prvem koraku po oviri kar vrže naprej. Če pa je tek tehnično slabši, je težko že skočiti čez oviro. Vse bo torej odvisno od mene. Lahko bom zelo hitra, ali...«