Ko je pilot na letalu, na katerem je bila že vkrcana celotna reprezentanca, sprva dejal, da je prišlo do tehničnih težav, ki jih bodo skušali odpraviti v desetih minutah, je bilo še vse lepo in prav. Z rahlo opombo, da bodo v Pariz prej prispeli potniki, ki naj bi po urniku startali pet minut kasneje. Letalo Air Francea je namreč poletelo v zrak ob 7.20, medtem ko naj bi slovenski nacionalni zračni ponos proti francoski metropoli poletel ob 7.15. Volja je bila dobra tudi 15 minut kasneje, ko smo morali potniki zapustiti letalo, ker se naj kljuka v pilotski kabini ne bi popravila tako hitro. Pilot po prejetih zagotovilih z odprtimi vrati zaradi varnosti ne sme v zrak.

Sprva je kazalo, da se bomo dlje časa družili s košarkarji Uniona Olimpije, ki so bili na poti v Barcelono. Toda megla na frankfurtskem letališču jim je pot prekrižala le za 15 minut. Ko je ob 9. uri prišlo obvestilo, da je let Adrie Airwaysa v Pariz odpadel, je postalo jasno, da sončnega dneva v Parizu slovenska atletska reprezentanca ne bo videla v sredo, ampak morda šele danes, če držijo napovedi meteorologov. Ugibanj okrog nadaljevanja poti je bilo kmalu konec, ko je Martin Steiner dejal, da je smer naslednja: Brnik-Frankfurt-Pariz. Povezave niso bile najboljše, saj so se začele s polurno zamudo. Sanj o tem, da je prvenstvo končno v mestu, kamor je mogoče z brniškega letališča poleteti le enkrat v zrak, je bilo kmalu konec, za nameček pa so se težave pojavile še v Frankfurtu, kjer se nismo mogli izogniti debeli uri čakanja.

Srdjan Djordjevič se je spomnil dobro znanega bošnjaškega reka in skrbel za dobro vzdušje: "Da je bolje, ne bi valjalo (če bi bilo bolje, bi bilo kičasto - op.p.)." Energija je počasi popuščala, atleti pa so lahko takoj odmislili dan več aklimatizacije v mestu ob Seni. Še najbolje se je znašel Rožle Prezelj, ki se ni dal motiti in je namesto postopanja po brniškem letališču šel za kratek čas v domači Kranj. Luksuz, o katerem so lahko atleti z drugih delov Slovenije le sanjali, Rožle pa se je z dekletom Niko vrnil nasmejan in poln energije.

Khalid Nasif, čudodelec slovenskega športa, ki ima največ zaslug, da so atleti in nogometaši manj poškodovani, je ponosno razlagal, da se je rehabilitacijski center za fitnes v Čatežu, kjer je zaposlen na vidnem delovnem mestu, razširil. Odslej bodo imeli "kolenčniki" in drugi v telovadnici boljše pogoje za vadbo. Rasto Stok pa nam je pojasnjeval, za kakšno vrsto poškodbe gre pri Sonji Roman, zaradi katere v Parizu ne bo branila bronaste kolajne z zadnjega EP v Torinu. Ortoped pravi, da bi bilo za Prekmurko precej bolje, da bi težave s tetivo v zadnji stegenski mišici lažje reševala, če bi se držala enega strokovnjaka, ne pa vseh, ki ji kaj svetujejo.