S stališča sistemskega operaterja je področje razvoja povezano z zagotavljanjem konkurenčnosti na področju rabe zemeljskega plina in inovativnostjo, ki je potrebna v razvoju, je pojasnil Eberlinc na današnji energetski konferenci En.odmev 011 v Ljubljani. Zemeljski plin se je v preteklih desetletjih predvsem v industriji zelo razširil in izkazal kot zanesljiv in konkurenčen energent, je prepričan. Dokazane svetovne zaloge zemeljskega plina so se od leta 1980 do leta 2008 podvojile in zadoščajo za 58 let, polovica vseh zalog pa je na relacijah, ki dobavo v Evropo omogočajo po plinovodih.

Povečanju raznolikosti dobavnih poti in zanesljivosti dobave sta namenjena razvoj in izgradnja novih plinovodnih zmogljivosti. Tudi slovenski nacionalni energetski program vključuje izgradnjo nadaljnjih prenosnih zmogljivosti in vključevanje v mednarodne projekte. "Razvoj prenosnega omrežja v Sloveniji je nujen," je še poudaril Eberlinc in pojasnil, da je večina omrežja že dosegla starost 30 let, za zagotovitev konkurenčnosti in razvoja trga pa je treba zagotoviti dovolj prenosnih zmogljivosti.

Po pojasnilih predsednika uprave Geoplina Alojza Stane se Evropa v zadnjih dveh letih zaradi finančno-gospodarske krize sooča z viški plina. Ravno zato zaradi nemirov v arabskem svetu, ki se v zadnjih tednih stopnjujejo, pojavljajo pa se tudi redukcije plina iz Libije v Evropo, ne pričakuje problemov pri oskrbi Evrope z zemeljskim plinom. Glede implementacije tretjega energetskega svežnja v slovenski pravni red (članice EU bi jo morale v nacionalno zakonodajo prenesti do četrtka, ko vrata v Ljubljani odpira Agencija za sodelovanje energetskih regulatorjev) je Damjan Zagožen z ministrstva za gospodarstvo pojasnil, da Slovenija zamuja, a pripravlja obsežen energetski zakon, s katerim bo v celoti prenesla evropsko zakonodajo z vseh energetskih področij.

Plinski del je po njegovih pojasnilih zaključen, na področju električne energije pa še ne. Zagožen pričakuje, da bosta šla plinski in električni del v roku enega meseca v javno obravnavo in nato v vladno usklajevanje.