Problematika nepremičninskega trga še posebno izstopa na obmejnem kraškem območju, kjer so cene zemljišč predvsem zaradi povpraševanja italijanskih kupcev v zadnjih letih narasle več kot desetkrat. "Načrtne in strateške politike na področju trga nepremičnin na vladni ravni ni. Državotvorno vprašanje za obmejni prostor se zanemarja ali pa neustrezno rešuje, širšo javnost se še vedno zavaja, da nevarnosti za razprodajo zemlje na Krasu ni. Naloga države je, da poskrbi za uravnotežen razvoj," je prepričan Robert Rogič, predsednik civilne iniciative Kras.
Prizadevanjem, kot pravi za rešitev kraške zemlje, se je pridružil tudi tržaški pisatelj Boris Pahor, ki ob tem opozarja, da je na italijanski strani še vedno mogoče slišati: "Vojno smo izgubili, ta zemlja pa je še vedno naša." Tako govorita desnica in levica, dodaja Pahor. Božo Novak iz civilne iniciative Za Primorsko pa meni, da je nedopustljivo, da ima na sežanskem Krasu nekdo parcelo veliko 720.000 (!) kvadratnih metrov.
"Italijani živijo v naših krajih, na delo pa se vozijo v Trst in druge italijanske kraje. Tam tudi plačujejo vse davščine. Dobivajo ugodna posojila, hiše pa gradijo celo njihova gradbena podjetja. In kar je najhuje: posamezniki na Krasu so se lotili članov civilnih iniciativ, jih žalijo in pritiskajo nanje. Nekatera dejanja si zaslužijo celo kazensko ovadbo," je ogorčen Novak, obenem pa zadovoljen, da se je končno odzval tudi predsednik Borut Pahor in da bodo o peticiji razpravljali na svetih primorskih občin.
Med prvimi so o peticiji razpravljali v Sežani, kjer pa si svetniki niso bili enotni. Nekateri so civilni iniciativi očitali dvoličnost, kršitev evropskega pravnega reda (Zveza za Primorsko), drugi jim izrazili podporo (SDS), tretji pa menili, da je deklaracija nepotrebna (DeSUS). Svetniki so pozvali vlado, da pregleda stanje in ukrepa, ter tako pustili, kot je dejal Novak, odprta vrata za nadaljnje ukrepanje.
