Ravbarji in žandarji

V Deželi, često imenovani tudi Svetilnik, znani zlasti po mnogih zgodbah o uspehu, Američani so jo poimenovali za vodilno v regiji, se dogajajo čudne reči.

Slovenci, po Vodniku bistre glave in čvrste postave, po Prešernu pacifisti - žive naj vsi narodi - in bratje vsem ljudem, si med seboj nikakor ne izkazujejo bratske ljubezni. Prej vse kaj drugega.

Razklali so se na pol in drug drugemu nagajajo, kjer le morejo, obtožujejo drug drugega, očitajo si stare grehe, novih napak si ne spregledajo, lažejo in kradejo. Podstavljanje nog in udarci pod pasom so povsem običajen način strankarskega boja, demokracijo, sodstvo, vladanje si tolmačijo zelo po svoje. Obe polovici menita, da imata le oni vedno prav, oni drugi pa napak.

Eni so torej poštenjaki, drugi lopovi, eni znajo in bi znali, drugi so nesposobni in pokvarjeni. Če malo poenostavimo, najdemo primerjavo z otroško igro ravbarji in žandarji.

Ravbarji so seveda tisti, ki so trenutno vladajoči. Uprizarjajo kadrovski cunami, nastavljajo svoje nesposobneže in ne pravih strokovnjakov, če niso njihovi, sestavljajo mreže in pehajo ljudstvo v vse večje stiske in revščino.

Opozicija so žandarji, pravičniki, zaščitniki reda, demokracije, napredka, tlakovalci poti v blaginjo, sposobneži, ki nestrpno čakajo na čas po volitvah, ko bodo oni postali oblast in bo vse drugače, bolje in pravičneje, zlasti potem, ko bodo razkrili vse grehe prejšnjih in jih tudi primerno strogo kaznovali.

Številni politični komentatorji in analizatorji po gostilnah pa so zelo nezaupljivi, obljubam in napovedim ne verjamejo, saj menijo, da med enimi in drugimi ni razlik. Le vloge bodo zamenjane, ravbarji bodo postali žandarji in žandarji ravbarji, igrice bodo ostale enake.

Menda se takemu načinu vladanja pravi demokracija.

Gorje pametnim - svetu vlada večina!