Davčna stopnja ni znana, osnova bodo bilančna sredstva banke, olajšava pa odobrena posojila
Predlog zakona o obdavčitvi bank in hranilnic pripravljajo na ministrstvu za finance, rok pa se jim glede na vsebino ukrepov za izboljšanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva, ki so ga pripravili na ministrstvu za razvoj in evropske zadeve, izteče že prihodnji mesec. Davčna stopnja še ni znana, bodo pa glede na predlog ministrstva Mitje Gasparija davčno osnovo predstavljala celotna bilančna sredstva banke, olajšava pa bo možna do višine davčne obveznosti oziroma do stanja posojil podjetjem.
Podrobnosti na ministrstvu za finance za zdaj ne razkrivajo, nas pa je zanimalo, ali bi lahko bila banka oproščena davka, če bi izpolnila pričakovanja po kreditiranju glede na njeno bilančno vsoto. "V obravnavi je tudi predlog ureditve, po kateri bi se lahko banke pod določenimi pogoji v celoti oprostilo plačila davka," so pojasnili.
Banke gospodarskega okrevanja ne podpirajo, zato jih čaka kazen
Razlog za obdavčitev bank in hranilnic tiči v ugotovitvah Banke Slovenije, da banke začetnega gospodarskega okrevanja s posojilno aktivnostjo ne podpirajo. "Trenutna likvidnost bančnega sistema je dovolj velika, da se za prave projekte s pozitivnim denarnim tokom najde dovolj denarja," menijo v NKBM pod vodstvom Matjaža Kovačiča, opozorila, da je razlog za negativno rast kreditiranja pogosto v pomanjkanju dobrih projektov, pa so pogosta tudi pri ostalih bankah. A centralna banka navaja, da podjetja vire financiranja iščejo v tujini (variabilne obrestne mere pri bankah v Sloveniji so za več kot 2 odstotni točki višje od tistih v območju evra) in pri poslovnih partnerjih.
Ob razpravah okoli stopicanja Slovenije za najpomembnejšimi trgovinskimi partnericami - Nemčija je lani beležila 3,6-odstotno gospodarsko rast, Slovenija le 1,2-odstotno -, ni nepomembna ugotovitev Banke Slovenije, da posojil ne dobiva niti predelovalna dejavnost, ki zaradi svoje izvozne naravnanosti prva občuti pozitivne učinke povečanega tujega povpraševanja. Čeprav bi pričakovali, da bodo banke z novimi posojili nadomeščale izpad prihodkov in dobička zaradi oslabitev in rezervacij, so te po zadnjih podatkih še vedno raje kreditirale gradbeni sektor.
Najprej kritika zaradi prekomernega kreditiranja, zdaj zaradi premajhnega
Slovensko gospodarstvo je prezadolženo - razmerje med dolžniškim in lastniškim financiranjem podjetij se je s 103 odstotkov pred krizo povečalo na 140 odstotkov -, kar je po mnenju številnih bančnikov glavni razlog, zakaj podjetja novih posojil ne dobivajo. "Pri velikem številu podjetij je temeljna ovira za kreditiranje neugodno razmerje med lastniškim in dolžniškim kapitalom. To je objektivna ovira, ki se nanaša na kreditno sposobnost podjetja in dober bankir na podlagi administrativnega ukrepa, kot je davek, ne bo spreminjal ocene tveganja," je prepričan predsednik uprave Unicredit banke France Arhar.
Na napake iz preteklosti opozarjajo tudi v NKBM. "Pobuda države z davkom je namerjena povečanju likvidnosti v gospodarstvu, a je sistemsko vprašljiva. Banke so stimulirane k hitrejši rasti kreditov; hitrejša rast kreditov slovenskega bančnega sistema v primerjavi z realno ekonomijo v letih 2005-2008 je povzročila preveliko finančno vzvodje in prav gotovo si vlada ne želi ponovitve navedenega obdobja," menijo v drugi največji banki.
NLB: Obdavčene bodo likvidnostne rezerve banke, ki jih zahteva izpolnjevanje regulativ
V NLB, ki jo vodi Božo Jašovič, medtem opozarjajo na težavo pri določitvi bančne osnove. "Če bi davčno osnovo res predstavljala bilančna vsota, zmanjšana za kredite nebančnemu sektorju, bi to pomenilo, da bi bile banke obdavčene na obseg likvidnostnih rezerv," pojasnjujejo v banki, ki ima za skoraj štiri milijarde evrov naložb v prvovrstne vrednostne papirje držav, največ v papirje RS, in sicer zaradi regulative Banke Slovenije po izpolnjevanju likvidnostne lestvice. "Davek v nobenem primeru ne bo spodbudil kreditiranja, saj banke likvidnostnih rezerv ne morejo preusmeriti iz vrednostnih papirjev v kredite. Nasprotno, takšen davek bi zagotovo pomenil za banke strošek. To pomeni, da bi zniževal kapitalsko ustreznost, banka pa bi zato morala še dodatno skrčiti obseg kreditiranja," pojasnjujejo v NLB. Ti še opozarjajo, da bi bil davek diskriminatoren za banke brez strateškega lastnika, saj zagotavljajo podružnice tujih bank v Sloveniji obseg likvidnostnih rezerv prek zunajbilančnih nečrpanih likvidnostnih linij.
NKBM: Davek bo negativno vplival na dojemanje institucionalnih vlagateljev
Dolgoročno kreditiranje, ki ga želi vlada doseči z davkom, je povezano s pridobivanjem dolgoročnih virov v tujini, te pa lahko, kot so pred dnevi že pojasnili predstavniki NLB, pridobi le kapitalsko močna banka. Pred dokapitalizacijo se trenutno nahaja NKBM, kjer opozarjajo, da bo uvedba predlaganega davka negativno vplivala na dojemanje institucionalnih vlagateljev. "Tovrstni vlagatelji želijo enostaven in pregleden davčni sistem," pojasnjujejo v NKBM. Banke so zavezane k dokapitalizaciji, kar govorijo tako poročila o stanju kapitalske ustreznosti v sistemu, kot regulator in priporočila OECD. "Z dodatno davčno bremenitvijo to vsekakor ni korak bližje izpolnjevanju tega cilja," dodajajo.
katja.svensek@dnevnik.si
