Zadnji večji dogodek v slovenskem tenisu je bil obračun proti Nemčiji v pokalu Fed v Mariboru, kjer so v oči bodle prazne tribune.

Dvoboji so bili izenačeni, a dejstvo je, da je Nemčija svetovna velesila. Nam se je poznalo, da poleg Polone Hercog nimamo druge igralke, ki bi bila v svetovnem vrhu. Nad obiskom sem bil zelo razočaran, saj je Maribor naše največje teniško mesto. Poskrbeli smo za ustrezno promocijo preko vseh kanalov, a ljudi kljub temu ni bilo. Očitno je, da tenis v Sloveniji še ni takšen šport, ki bi pritegnil množice. Teniška publika je povsod po svetu specifična. Dvoboji za pokal Fed trajajo zelo dolgo, zato je potrebno biti na prizorišču tudi po pet, šest ur na dan, zato imajo probleme s slabim obiskom tudi drugje. Narediti moramo analizo, kako privabiti več ljudi. Želim si, da bi na tekme prihajala mladina iz slovenskih teniških klubov, ki jih imamo v Sloveniji osemdeset.

Ali na zvezi greste do teh klubov in jih povabite na reprezentančne tekme?

Saj mi to delamo. Vsako leto povabimo vse klube, jim damo brezplačne karte, pomagamo pri organizaciji prevozov, a kot kaže, je tenis tako individualen šport, da se vsak ukvarja samo sam s seboj.

Kaj pa mlade teniške igralke? Ali ne bi bilo za njih dobro, da pridejo v živo spremljati nekatere vrhunske igralke?

Absolutno. Imele so na voljo v živo spremljati štiri svetovne igralke, če ne celo pet, saj je bila tudi zadnja Nemka (Anna-Lena Grönefeld, op. p.) že med najboljšimi dvajsetimi na svetu. Čudi me tudi, da ne pridejo niti trenerji, ki bi lahko v živo spremljali vrhunske igralke. Očitno smo Slovenci tako razvajena športna nacija, da bi morali priti sestri Williams, da bi ljudje prišli na tribune. Drugega razloga ne najdem. Morda bi bilo dobro, da bi te tekme preselili v manjše kraje, kjer bolj dihajo s tenisom. V absolutnem znesku bi imeli manjšo publiko, a vsaj tribune bi bile polne.

Koliko se zveza počuti odgovorno za slab obisk? Ste storili vse, da bi bile tribune bolj polne?

Če proti Japonski nismo, smo proti Nemčiji prav gotovo. Poskrbeli smo za promocijo in dali nizke cene vstopnic. Naredili smo vse, a očitno bomo morali še kaj, da bomo zadevo premaknili. A umetno siliti ljudi na tenis je laž. Če ljudje sami ne čutijo, da pridejo - predvsem ciljam na teniške delavce, na katere sem bil zaradi tega že velikokrat jezen, saj bi morali pokazati pripadnost organizaciji in željo, da se kaj novega naučijo -, potem je to problem. Prek vseh naših organov, strokovnega sveta, tekmovalne komisije in prek klubov moramo vplivati, da so dvoboji pokala Fed in Davisovega pokala centralni teniški dogodek v Sloveniji, kjer bi morali biti zraven vsi, ki se s tenisom ukvarjajo. Na tem področju smo na zvezi storili premalo, prav zato sem v novi upravni odbor vključil dva strokovnjaka s področja marketinga in PR, ki se bosta posebej ukvarjala s tem.

Kakšen obisk pričakujete sedaj za dvoboje Davisovega pokala proti Finski, ko bodo igrali fantje v Ljubljani?

Tekmec je atraktiven. Jarkko Nieminen je v dobri formi, a tudi naša glavna fanta sta odlično razpoložena. Blaž Kavčič je Ljubljančan, Grega Žemlja je Kranjčan, iz Kranja v Ljubljano pa ni daleč. Boljši obisk pričakujemo tudi zato, ker smo organizacijo prepustili športno-marketinški agenciji, ki ima s promocijo tovrstnih dogodkov veliko izkušenj.

Nacionalni teniški center naj bi bil zgrajen leta 2012 ali 2013

Začel se je vaš drugi mandat na čelu teniške zveze. S kakšnimi cilji ste se ga lotili?

Dolgo sem premišljeval, ali bi sploh ponovno kandidiral ali ne. Presodili so zgodovinski uspehi naših tekmovalcev in požrtvovalno delo teniških delavcev po Sloveniji. Čeprav jih kdaj kritiziram, je njihovo delo z mladimi ključnega pomena za razvoj tenisa. V novem mandatu sem sestavil kvaliteten upravni odbor, kjer so zraven predsedniki vseh največjih teniških klubov v Sloveniji in pomembni gospodarstveniki, ki imajo radi tenis. Zraven imam še svetovalca Slavka Rasbergerja, ki je bil organizator turnirja v Umagu, in Mimo Jaušovec, ki je nekdanja vrhunska teniška igralka. Z velikim optimizmom zrem v prihodnji mandat. Na prvi seji je vsak član upravnega odpora dobil konkretno nalogo in pričakujem, da bomo s pomočjo nove organizacije dela še dvignili raven tenisa v Sloveniji.

Za kakšne naloge konkretno gre?

Imenovali smo projekte, ki imajo svoje nosilce. Nosilci so člani upravnega odbora, jaz pa nad njimi vršim koordinacijo. Prvi in najpomembnejši projekt je postavitev nacionalnega teniškega centra, ki ga vodim jaz. Potem imamo projekt olimpijskih iger leta 2012, ki ga vodi Mima Jaušovec. Z olimpijskim komitejem tudi po naši krivdi nismo najbolje sodelovali, zato si želimo ta odnos popraviti. Za zdaj imamo evidentirane tri igralce, ki bi lahko igrali na olimpijadi. To so Blaž Kavčič pri moških ter Katarina Srebotnik in Polona Hercog pri dekletih. Zelo se bomo potrudili, da bodo priprave pod vodstvom Mime in v sodelovanju z olimpijskim komitejem stekle že kaj kmalu. Naša želja je, da bi vsaj ti trije igralci nastopili na olimpijskih igrah, upam pa, da bo zraven tudi Grega Žemlja.

Kje je nastal problem z olimpijskim komitejem?

Začelo se je takrat, ko Katarina Srebotnik ni želela sodelovati na olimpijskih igrah v Pekingu. To z njene strani ni bilo prav, a sedaj smo s Katarino vzpostavili zelo dobre odnose. Je izredna profesionalka. Vse, kar sva se dogovorila, je z njene strani držalo. Tudi sama je izrazila željo, da bi na olimpijadi igrala v dvojicah. Krivda za težave je tudi naša, ko na sredozemske igre nismo poslali najboljše ekipe, a tudi mi od olimpijskega komiteja pričakujemo več pomoči.

Vrnimo se k nacionalnemu teniškemu centru. Kako zelo ga Slovenija potrebuje?

Ne potrebujemo takšnega centra kot ga potrebujejo večje države. Čeprav imamo majhno število igralcev, ki bodo lahko koristili usluge takšnega centra, je treba dati vsakemu možnost, da ga uporablja kot pomoč. Naša ambicija je, da center zraste v mednarodnih okvirih in v kombinaciji s teniško akademijo. Center preprosto moramo imeti, nato pa je odvisno od ljudi in igralcev, kako se bo center razvijal.

Kje in kdaj bo zgrajen?

Delajo se idejni projekti. Mestna občina Ljubljana še odkupuje del zemljišč. Lokacijo imamo na Svobodi na Viču v Ljubljani, gradili pa ga bomo ob dvorani za telovadce. Pričakujemo, da se bo letos sprejel občinski prostorski načrt, nacionalni teniški center pa naj bi bil zgrajen leta 2012 ali 2013.

S sedanjim ljubljanskim županom Zoranom Jankovićem ste bili vrsto let v vodstvu Mercatorja. Pričakujete zato kaj večjo naklonjenost mesta Ljubljane?

Župan Janković je zelo naklonjen športu in tudi tenisu. Šlo bo za javno-zasebno partnerstvo, kjer ne bomo nič bolj privilegirani kot drugi. Mesto bo dalo v to partnerstvo zemljišče, ostalo bosta dodala teniška zveza in klub, ki bo pri tem sodeloval, pričakujemo pa tudi državna in evropska sredstva. Dolžnost mesta je, da priskrbi ustrezno lokacijo, kar tudi je. Je pa res, da župan rad igra tenis in na ta projekt gleda s simpatijami.

Koliko je z gradnjo teniškega centra povezano vprašanje specializirane dvorane za tenis, ki je v Sloveniji nimamo?

Specializiranih dvoran imamo kar nekaj, a nobena ne ustreza normativom mednarodne teniške zveze. Z uspehi reprezentanc se je pojavil tudi ta problem. Pričakujemo, da bomo z nacionalnim teniškim centrom rešili to težavo.

S prejetim od Fundacije za šport zadovoljni, a zaprosili so za več

Kakšna je situacija s turnirji v Sloveniji? V Portorožu ne bo več turnirja WTA, ki je privabil tudi najboljše igralke na svetu.

Teniška zveza organizira več kot 200 turnirjev letno in dvomim, da katera druga zveza še organizira toliko turnirjev. Vsi turnirji imajo svoj denarni sklad, za kar mora poskrbeti zveza v sodelovanju s klubi. Turnir WTA v Portorožu smo izgubili, ker je bil za Slovenijo preprosto predrag. V trenutni ekonomski situaciji si ga ne moremo privoščiti, že večkrat pa sem poudaril, da bi zanj morala skrbeti država ali obalno gospodarstvo, ne eni ne drugi pa denarja za ta projekt niso imeli. A ne gre za nič tragičnega, saj se turnirji povsod po svetu odpovedujejo. Tako je bilo tudi v Pragi, v Kitzbühlu pa so zmanjšali denarni sklad.

Moški turnir serije Challenger v Ljubljani ostaja v enakih okvirih?

Letos bo turnir z enakim denarnim skladom kot lani, a če bosta Kavčič in Žemlja izboljšala rang, bomo v prihodnje razmislili o turnirju, kjer bomo povečali denarni sklad in pridobili boljše igralce.

Že v prvem mandatu ste za eno glavnih nalog postavili, da v Sloveniji povečate množičnost tenisa. Kako uspešni ste bili?

Na tem področju smo v prejšnjem mandatu naredili premalo. Pridobiti moramo podatke o vseh teniških igralcih v Sloveniji, katerih naj bi bilo okoli 15.000, druga naloga pa je, da ustanovimo dvajset novih teniških klubov, ki bi bili locirani na teniško nerazvitih področjih. Za letni tenis imamo dobro razvito infrastrukturo in precej krajev, kjer je veliko rekreativnih igralcev, ni pa tam teniških klubov, ki bi morali v prvi vrsti vzgajati mlade igralce.

Fundacija za šport vam je na razpisu namenila 186.943 evrov. Ste zadovoljni s prejetim?

S prejetim smo zadovoljni, saj smo s tem dobili znaten del potrebnih sredstev, čeprav smo zaprosili za več. Denimo nemška teniška zveza od države ne dobi nič. Ne samo teniška zveza, tudi drugi športniki dobijo od države velik del sredstev, kar je prav in korektno. A istočasno bi poudaril, da se ne strinjam s tem, koliko več denarja dobi Smučarska zveza Slovenije v primerjavi z drugimi športi. Da ne bo pomote - navdušen sem nad uspehi Tine Maze in Petre Majdič, ki imata fantastične rezultate, a takšno nesorazmerje v korist smučarjev je nekorektno in diskriminatorno do vseh drugih športov.

Kako visok je proračun teniške zveze? Koliko od tega pokrijejo sponzorji?

Proračun teniške zveze je 650.000 evrov. Sponzorji pokrijejo približno 35 odstotkov, ostalo pa pokrijejo država, prihodki od članarin klubov in prihodki od mednarodnih teniških zvez.

Ali ste reprezentantom že povrnili vse denarne obveznosti?

Ne še povsem, saj smo še nekaj dolžni, a do začetka Davisovega pokala proti Finski bomo vse poravnali.

Jim pomagate še kako drugače?

Pomagamo jim tako, da so zelo dobro stimulirani za reprezentančne nastope, katerih ni malo. Štirim najboljšim slovenskim igralcem - dvema dekletoma in dvema fantoma - zagotavljamo tudi avtomobile v celoletno uporabo.

Kako bi razvrstili uspehe slovenskih športnikov v individualnih športih? Vendarle je svetovna konkurenca med tenisom in zimskimi športi precej različna…

Cel svet je tak, da šteje samo prvo mesto, zato zmage Mazejeve ali Majdičeve v Sloveniji precej bolj odmevajo, a če je nekdo v tenisu 20. na svetu, kot je bila Katarina Srebotnik, je to izjemno. Ko je govor o največjem uspehu slovenskega individualnega športa v Sloveniji, ima ob vseh ostalih olimpijskih kolajnah in kolajnah s svetovnega prvenstva največjo veljavo še vedno zmaga Mime Jaušovec na Roland Garrosu v 70. letih. Noben uspeh v individualnih športih ne odmeva toliko v svetu kot zmaga na turnirju za grand slam. Morda le še zmaga v formuli ena ali golfu.