Študija, dostopna na spletni strani www.mipex.eu, podatke razdeljuje v različna področja: preverja denimo možnosti priseljencev za sodelovanje v političnih procesih oziroma za to, da bi postali polnopravni državljani, ocenjuje možnosti za izobraževanje in delo ter njihovo zaščitenost pred diskriminacijo. Objavljeni so tudi primerjalni podatki s študijami v prejšnjih letih.
Šibka enakost v Sloveniji
Slovenija je na vseh področjih najvišje - na petem mestu - po sposobnosti zaščititi družinsko življenje priseljencev, kot druge srednjeevropske države pa ima težave z zagotavljanjem dostopa do državljanstva in sodelovanja v političnih procesih. Eden od problemov je, da tujcem postavlja preveč omejitev pri pridobivanju dvojnega državljanstva. V druščini enaintridesetih držav, ki so bile zajete v študijo, priseljence na splošno "še vedno odvračajo od politične aktivnosti ali pridobivanja državljanstva, četudi se v nekaterih spreminjajočih se državah povečujejo možnosti za sodelovanje na volitvah, za pridobitev dvojnega državljanstva ali državljanstva z rojstvom (na ozemlju države - op. p.)," so zapisali strokovnjaki Mipex.
Po njihovi oceni je Slovenija v zadnjih treh letih sicer napredovala na področju pravic delavcev migrantov: omogočila je njihovo boljšo informiranost o pravicah. Na splošno pa študija kaže, da priseljenskim delavcem v Sloveniji "začasni status onemogoča integracijo". Opozarja na to, da so, če jih doleti brezposelnost, zaščiteni zgolj tisti tujci, ki imajo osebno delovno dovoljenje. Glede na to, da so raziskovalci podatke zbirali maja lansko leto, pa aktualni ukrepi za zaščito tujih (gradbenih) delavcev, ki so posledica njihove velike stiske, najverjetneje med rezultate niso vključeni. Skoraj polovica držav, ki so bile obravnavane v študiji, tuje delavce, "ki plačujejo vse davke, delno izključuje iz sistema socialne zaščite".
Slovenija se je slabo odrezala še pri preprečevanju diskriminacije, saj "široko definicijo in široko uresničevanje protidiskriminacijskih načel spodkopavajo šibke institucije za zagotavljanje enakosti". Študija denimo opozarja, da zagovornik načela enakosti nima institucionalnih možnosti za sprejemanje zavezujočih odločitev ali za izvajanje preiskav. Na enako težavo - prešibke institucije za zagotavljanje enakosti - Mipex opozarja, ko govori o večini obravnavanih držav.
Evropa se uči od migrantov
Franci Zlatar, strokovnjak za begunce in priseljence iz združenja Slovenska filantropija, je ocenil, da je slovenska integracijska politika "še precej na začetku". "Določene stvari se že dogajajo," je dejal. "Integracija beguncev je relativno dobro urejena. Vsak begunec dobi osebnega svetovalca, ki zanj izdela individualni integracijski načrt." Institucije nato begunca spremljajo na poti v slovensko družbo. "Res pa je, da je sistem pripravljen sprejeti le majhno število beguncev," je opozoril Zlatar. "V Sloveniji jih je zgolj okrog dvesto, če bi jih bilo več, pa sistem ne bi dobro deloval." Naš sogovornik je pohvalil tudi napredek Slovenije pri integraciji drugih skupin tujcev, ki v Sloveniji ne iščejo mednarodne zaščite, temveč so prispeli denimo kot ekonomski migranti. "Ureja se učenje slovenskega jezika," je spomnil. Država je nedavno spremenila predpise in sedaj od šestdeset do sto osemdeset ur brezplačnega učenja slovenščine v osemindvajsetih krajih po Sloveniji pripada tudi tujcem iz tretjih držav (ki niso članice EU), ki imajo izdano dovoljenje za začasno prebivanje za dobo enega leta, ali njihovim družinskim članom. Za udeležence tečajev je brezplačen tudi prvi preizkus znanja slovenščine. Pred spremembo so imeli takšno pravico zgolj tisti z dovoljenjem za daljše obdobje.
"Kljub vsemu pa je Slovenija šele na začetku," je ponovil. Slovenija nima celovite integracijske politike, posamezni ukrepi so zgolj posamezni. "Proces integracije bi moral biti dvosmeren," je nadaljeval. "Ne samo da se morajo tujci učiti živeti v Sloveniji, ampak bi se morala tudi družba prilagajati njihovi kulturi." Sem sodi denimo ozaveščanje delodajalcev o kulturnih potrebah prišlekov. Vendar Zlatar položaj lahko razume. "Slovenija je šele pred kratkim postala del EU, kjer pa imajo nekatere države veliko daljšo zgodovino migracij." Na vprašanje, ali je zgledna skrb za migrante za državo tudi draga, je odvrnil, da "ne bi smela biti". "Če upoštevamo, da se prebivalstvo stara, se podpiranje migrantov tudi ekonomsko splača. Poleg tega migranti, če niso pravilno integrirani, ostajajo na robu kot prejemniki socialnih pomoči."
