Zdaj pa postaja v sklopu letnih obratovalnih stroškov za posamezne javne objekte strošek ogrevanja velik izdatek. Ta stroške je mogoče znižati z učinkovito rabo energije in tudi z nadomeščanjem rabe fosilnih goriv z rabo trajnih virov energije.

Vsekakor pa v kategorijo javnih objektov sodijo tudi osnovnošolski in vzgojnovarstveni objekti v upravljanju lokalnih skupnosti. Ti objekti spadajo med bolj kritične javne objekte po energetski rabi.

Vlada RS namerava pristopiti k sanaciji srednješolskih in socialnih objektov. Doslej javno objavljenih pogojev za energetsko obnovo teh objektov še nismo zasledili. Javni objekti v pristojnosti lokalnih skupnosti pa so prepuščeni njim samim v reševanje.

Vsi skupaj pa smo pozabili na možnost javno-zasebnega partnerstva pri energetski obnovi teh objektov. In tukaj bo morala predvsem država ponuditi zanimive pogoje za izvedbo takšnih projektov. Po našem poznavanju tovrstne problematike ponuja sodelovanje javno-zasebnega partnerstva naslednje prednosti:

- pri pokritju takšnih projektov največ pridobi lokalna skupnost, saj bo imela po poplačilu investicije bistveno nižje obratovalne stroške (od 50 do 70 odstotkov),

- z začetkom izvajanj se zaposli podjetnike iz gradbene stroke in s tem proizvajalce potrebnih materialov in opreme ter pripravljavce potrebne projektne dokumentacije,

- projekte se izvaja z zasebnim kapitalom in

- država kvalitetno pristopa k izvajanju sprejetih obveznosti do zmanjšanja toplogrednih emisij in povečanja rabe trajnih virov energije.

Država mora takoj pristopiti k zmanjšanju administrativnih ovir za sklepanje pogodb s področja javno-zasebnega partnerstva. Bistvo tovrstnih pogodb mora izhajati iz dejstva, da se tovrstne investicije poplačajo iz letnih ustvarjenih prihrankov pri obratovalnih stroških. Sočasno pa mora država ponuditi tudi državne spodbude, predvsem za nadomeščanje rabe fosilnih goriv. Poleg tega mora država takoj začeti izvajati promocijske aktivnosti za takšne aktivnosti po lokalnih skupnostih in pripraviti potrebna tolmačenja predpisov, ki urejajo te zadeve na državni ravni. Pri tem pa je treba spoštljivo ravnati z izvajalci v preteklosti, saj so ti ravnali in se zgledovali po takratnem odnosu do energetskih stroškov.

Po nam dostopnih podatkih takšen sistem izredno dobro deluje v sosednji Italiji. Tam zasebni partner sam poda lokalni skupnosti predlog za tovrstno energetsko obnovo. Lokalna skupnost je dolžna obravnavati takšno pobudo, saj je končni cilj te pobude varčevanje z davkoplačevalskim denarjem.

Božo Dukić

IOVE Kranj