Na Ptuju se je predstavilo okoli 1500 tipičnih pustnih mask in likov v 33 skupinah iz različnih krajev Slovenije, poleg tega pa še okoli 500 kurentov oz. korantov. "Odziv je enkraten," je bil navdušen vodja Kurentovanja 2011 Branko Brumen, ki je povedal, da so uspeli na Ptuj privabiti skorajda vse, ki v tradicionalni pustni dediščini na Slovenskem nekaj predstavljajo. Po več letih so na Ptuj prišli tudi laufarji iz Cerknega, ki sicer neradi zapustijo svoje avtohtono okolje, se je pohvalil Brumen.

Pred začetkom pustnega rajanja so na Ptuju obeležili 20-letnico uradnega članstva Ptuja in Slovenije v Evropski federaciji karnevalskih mest (Federation of European Carnival Cities - FECC), na kateri so gostili goste iz drugih članic federacije, predstavnike nekaterih tujih veleposlaništev v Sloveniji, slovenske karnevalske prince in številne druge goste.

Vodja kurentovanja Brumen verjame, da so na Ptuju s članstvom v tej evropski in tudi že svetovni organizaciji karnevalskim mest uspeli še nadgraditi kurentovanje, ki je bilo na prelomni točki v 90. letih prejšnjega stoletja, in mu dodati tudi evropsko dimenzijo.

Tudi župan Ptuja Štefan Čelan je prepričan, da članstvo Ptuja v združenju veliko pripomore k prepoznavnosti ptujskega kurentovanja po Evropi in svetu. To so po njegovih besedah organizatorji znali "s pridom izkoristiti" lani ob 50. kurentovanju in bodo tudi prihodnje leto, ko bo Ptuj del dogajanja v projektu EPK.

Pust je resna stvar

Sicer pa Čelan pust jemlje zelo resno. "Vsi tisti, ki nas, ki častimo etnografsko dediščino, potiskajo v čas norcev, tisti ne vedo točno, za kaj gre v naši pustni etnografski dediščini," je dejal Čelan. Poudarja, da skušajo na Ptuju s karnevalskim dogajanjem na nek način preganjati vse tisto, kar je slabo, in prinašati srečo in zadovoljstvo. Čelan verjame, da če bi Slovenija na takšen način delovala vseh 365 dni v letu, bi dežela izgledala mnogo bolj prijazno, kot izgleda danes.

Kot vsako leto, so tudi tokratno dogajanje na Ptuju najbolj zaznamovali različni kurenti oz. koranti. Ministrica za obrambo Ljubica Jelušič je prepričana, da so kurenti del slovenske verjetno najpomembnejše kulturne dediščine in so vez s slovensko zgodovino, so sestavina slovenske identitete.

"In če smo dolžni kaj ščititi in varovati, potem je prav to ta naša slovenska identiteta, ki bistveno presega politike, ideologije, čase, sovraštva, zato ker je to tisti naš najbolj pozitiven del, ki nas veže z naravo, rastlinjem in okoljem, v katerem živimo," je ob robu dogajanja novinarjem dejala Jelušičeva.

Novo dimenzijo pustnega dogajanja na Ptuju predstavlja tudi princ karnevala, ki je bil prvič imenovan pred leti. Letošnji 12. pustni princ je Janez Golc s karnevalskim imenom plemeniti baron Jakob Breuner Markovski. Naslednjih 11 dni bo imel v rokah oblast na Ptuju, kjer vrhunec dogajanja pričakujejo naslednjo, pustno nedeljo, ko bo na Ptuju potekala mednarodna pustna povorka.