Zavirala samo dva vagona

Čeprav preiskava še poteka, nam je včeraj uspelo izvedeti, da naj bi hudo nesrečo v Zalogu, v kateri sta se poškodovala strojevodja in premikač, škodo pa ocenjujejo na okoli pol milijona evrov, skoraj zagotovo povzročila človeška napaka. Po neuradnih podatkih naj bi zavore delovale povsem brezhibno, vendar le na lokomotivi in dveh vagonih, saj na preostalih 18 vagonih, polnih starega železa, sploh niso bile priključene na zračni vod. Zaviranje vagonov namreč omogoča zrak v glavnem zračnem vodu, ki mora biti povezan skozi celotno vlakovno kompozicijo. Delavci zrak po vodu spustijo tako, da na začetku in koncu vsakega vagona odprejo ventile, ki omogočajo pretok zraka. A preiskovalci so po naših podatkih ugotovili, da je bil ventil na koncu drugega vagona zaprt, tako da so 1300-tonsko kompozicijo neuspešno poskušale ustaviti le zavore na lokomotivi in dveh vagonih, kar je občutno premalo.

Človeški dejavnik je tudi sicer najpogostejši vzrok za nesreče na tirih - tudi če izvzamemo tiste najbolj problematične in tragične nesreče, ki se zgodijo na neoznačenih prehodih. A podobno je tudi drugod. "Glede na zadnje rezultate imamo kar varne železnice, primerljive z drugimi evropskimi železnicami," pojasnjuje glavni preiskovalec železniških nesreč na prometnem ministrstvu Daniel Lenart in dodaja, da se večino nesreč tako pri nas kot tudi drugod pripeti v tovornem prometu, v potniškem pa bistveno manj. Potniški vlaki imajo namreč več varnostnih naprav, boljše elektrodinamične zavore ter so tudi konstrukcijsko bolj dovršeni.

Infrastruktura je slaba, a ni nevarna

Večjo težavo kot lokomotive in vagoni predstavljajo zastarele trase, ki pa po besedah strokovnjaka za železnice dr. Bogdana Zgonca z ljubljanske gradbene fakultete kljub temu niso nevarne. "Mislim, da je slovenski vozni park, kar zadeva varnost, primerljiv z evropskim, infrastruktura pa je slaba. Ker je večina prog starih okoli 160 let, imajo trase ostre krivine in velike nagibe. Varnost se zato zagotavlja z nižjimi hitrostmi," razlaga Zgonc, ki meni, da država premalo vlaga v železniško infrastrukturo: "Infrastruktura se le vzdržuje, obnavlja in posodablja pa se ne."

Za tekoče vzdrževanje javne železniške infrastrukture, ki je v lasti države, je letos sicer predvidenih 66 milijonov evrov, 7,5 milijona evrov pa je namenjenih investicijskemu vzdrževanju infrastrukture, nam je pojasnil Marko Tancar iz Slovenskih železnic, ki nam je postregel tudi s podatkom, da so na slovenskih tirih in ob njih lani našteli 58 izrednih dogodkov.