Leta 2008 smo Slovenci nekaj več kot 86 odstotkov vseh potniških kilometrov opravili z avtomobilom. Še leta 2000 je imelo višji odstotek z avtom prevoženih kilometrov 13 evropskih držav, pred tremi leti pa so več kilometrov kot pri nas prevozili le v peščici držav stare celine.

"Bolj ko je prometni sistem neke države odvisen od avtomobila, dražji je in manj trajnostno naravnan. V Sloveniji se je zadnjih dvajset let skoraj vse vlaganje v prometno infrastrukturo zlilo v asfalt novih avtocest. Država je za zagotavljanje in razvoj mobilnosti skrbela zgolj na ravni osebnih vozil, javni potniški promet pa povsem zanemarila. Če so bile pred leti železnice zastarele, so danes prava sramota na področju prometa, sploh v primerjavi s standardi Evropske unije," razlaga Matej Ogrin iz Cipre, društva za varstvo Alp, in dodaja, da je tudi avtobusni potniški promet pri nas zelo nazadoval, čeprav je zadnja leta v nekaterih mestih le opaziti rahel preobrat, ki pa ni posledica večjih sistemskih sprememb.

Velik problem sta tudi nadaljevanje razpršene poselitve in neusklajenost gradnje novih naselij ter zaposlitvenih in izobraževalnih središč s sistemi javnega prometa. Številne mestne občine sploh nimajo lastne prometne politike in se s sosednjimi občinami na področju mobilnosti sploh ne povezujejo. Ta problem je še večji pri majhnih občinah in kot vemo, teh pri nas ne manjka.

Dijaški avtomobilizem

"Mobilnost je v glavah Slovencev postala sinonim za osebni avtomobil. Že v srednjo šolo se številni dijaki pripeljejo z lastnim avtom. Osnovnošolce starši vozijo v šolo, ki je navadno dovolj blizu, da bi se do nje lahko po varnih poteh sprehodili peš. Na tak način vzgajamo novo generacijo, ki bo mobilnost povezovala le z avtom," nadaljuje Ogrin.

Slovenija se uvršča v skupino najbolj motoriziranih držav v Evropi. Leta 2007 smo imeli 501 osebno vozilo na tisoč prebivalcev, bolj motoriziranih je bilo le še šest držav Unije. Leta 2008 je to število poskočilo že na 514, kar pomeni več kot en avto na dva prebivalca.

"Posledice visoke motorizacije so med drugim dnevni prometni zastoji v mestih, ponekod pa tudi zrak, prekomerno onesnažen z lebdečimi delci, ozonom, dušikovimi oksidi. Slovensko odvisnost od osebnega prometa pa zaznavamo tudi v vedno novih cestnih projektih. Tako neupravičeno načrtujemo tako imenovano tretjo razvojno os po novi trasi, povsem neupravičena je tudi širitev ljubljanskega obroča, širitev ljubljanskih vpadnic..." dodaja Ogrin. Našteto po njegovem mnenju dolgoročno vodi državo v okoljski, energetski in tudi finančni kolaps.

Prometni psiholog z ljubljanske filozofske fakultete Marko Polič se Ogrinovemu mnenju pridružuje. Prevlado osebnih avtomobilov pri nas prav tako utemeljuje z zanemarjanjem javnega prevoza.

Asfaltirana Slovenija

"To traja že desetletja, od obdobja fičkov in spačkov naprej. Vse je bilo usmerjeno v spodbujanje nakupa avtomobila in gradnjo cest, zelo malo pa v spodbujanje javnega prevoza, bodisi cestnega ali pa po železnici. Ukinjenih je bilo tudi veliko železniških prog, ki bi lahko pomembno prispevale k razvoju turizma, čistejšemu zraku in varnosti prometa. Veliko prog pa zaradi istega razloga sploh ni bilo zgrajenih," razlaga Polič in dodaja, da se je tudi na simbolni ravni podoba osebnega avtomobila utrjevala kot zaščitni znak napredka posameznika.

"Dolgo bo trajalo, da bomo to spremenili, kljub temu da prav množična uporaba osebnih avtomobilov nosi v sebi kal lastne negacije. Enkrat jih bo preveč in če ne želimo asfaltirati cele Slovenije, bo potreben premik v drugo smer," meni Polič in dodaja, da je javni prevoz pri nas še vedno premalo udoben, predvsem z vidika hitrosti, pogostosti in ustreznosti povezav.

"Težava je tudi v tem, da ko se enkrat utrdi določen vedenjski vzorec - v tem primeru uporaba osebnega avtomobila - , je z njim težko prenehati. Zato bi morali sprejeti premišljeno dolgoročno prometno politiko, ki bo potnikom zagotovila udoben prevoz, bo prijaznejša do okolja in najbrž tudi gospodarnejša," še pravi.

Vendar vzdušja za ta korak naprej pri nas (še) ni - že naslednji mesec bomo namreč za vlak plačali šest odstotkov dražje vozovnice.