Preštudiral sem nekaj ureditev v drugih državah. Posebno me je prepričal švicarski model, ki funkcionira kljub znatnemu številu kantonov in polkantonov. Torej, Švica ima 7,5 milijona prebivalcev in 7 ministrstev. V Sloveniji imamo v primerjavi s Švico 18 ministrstev za 2 milijona prebivalcev.

V brezplačniku Žurnal je bil istega dne objavljen članek z naslovom Avte najemajo, čeprav imajo svoje. Ob tem, da imajo v voznem parku generalnega sekretariata vlade 22 vozil, najemajo še druga draga vozila. Švicarska vlada ima 6 vozil. Samo predsednik vlade in zunanji minister smeta uporabljati vozila brez predprijave, drugi v vladi morajo najaviti to teden dni prej.

Če primerjamo le ti dve različni ureditvi, nam mora biti jasno, zakaj je Švica bogata država. Torej, manj ministrstev z manjšim številom raznih agencij, večja učinkovitost in že tukaj je znaten prihranek.

Drugo dejstvo, ki dela državo drago, je odsotnost nacionalnih strategij, ki bi veljale za dalj časa in bi bile obvezne usmeritve za ministre. Tu mislim na socialno, gospodarsko, zdravstveno, zunanjo, kulturno, notranjo in še kako strategijo. Te strategije ne morejo delati koalicije te ali one vlade, temveč morajo biti sprejete v široki javni razpravi in ob sodelovanju stroke ne glede na politične usmeritve. Tako je urejeno v skandinavskih državah in tam je prav vseeno, katera vlada in ministri vladajo, saj imajo jasne usmeritve. In se jih tudi držijo. Še vedno imam v spominu ministra za zdravje v Janševi vladi, ki je želel zdravstvo peljati po ameriškem modelu, ki je dokazano slab in drag in ga niso deležni vsi državljani. Popravljanje vsakega ministra za drugim pa je najdražje početje.

Menim, da je informacija o modernizaciji javne uprave, ki je "ušla" k novinarjem, le pesek v oči javnosti. Če bi ta vlada ali ona pred njo imela kak pošten namen in naredila kak korak v to smer, bi mnogo laže izvajala tudi druge reforme. A takega namena zanesljivo nimajo, saj so številna ministrstva le poligon za zaposlovanje zvestih kadrov.

Te spremembe si bomo morali izboriti državljani sami.

Zdravko Petrič, Kostanjevica na Krki