Najzgodnejše dokaze kanibalizma so arheologi našli v španski Gran Dolini, kjer je bilo pred približno 780 tisoč leti zaklanih šest posameznikov. Še en pomemben kraj, kjer se je dogajal kanibalizem, je Moula-Guercy v Franciji, kjer so našli dokaze, ki segajo 100 tisoč let v preteklost.
Geografsko je bil v daljni preteklosti kanibalizem precej razširjen, saj so okoli 80 tisoč let stare dokaze našli tudi v Južnoafriški republiki.
V Ameriki se je ljudožerstvo dokazano dogajalo leta 1100 našega štetja, prakticirali pa so ga tudi Azteki v petnajstem stoletju. Pri njih je bil kanibalizem pravzaprav oblika žrtvovanja ljudi, šlo je za pomemben del njihove kulture. Nekateri arheologi trdijo, da so bili Azteki kanibali zaradi psiholoških in socioloških dejavnikov, medtem ko drugi menijo, da je bil to za njih pomemben del prehranjevanja.
Sodobni kanibalizem
Tudi v moderni dobi, v 20. stoletju, je bilo veliko poročanj o kanibalizmu, še posebej v vojnah v Kongu in Liberiji. Kanibalizem je tudi pogosta tema v knjigah in filmih, prisoten pa je bil tudi pri krvavih ritualih nekaterih serijskih morilcev.
Knjiga Čudež v Andih (Alive) in tudi film z enakim naslovom povzemata zgodbo urugvajskih ragbi reprezentantov ter njihovih prijateljev in družin, ki so 12. oktobra 1972 doživeli letalsko nesrečo v Andih. Na letalu je bilo 45 ljudi, preživelo pa jih je le šestnajst, po nekaj tednih pa so se ti morali zateči tudi h kanibalizmu, da bi ostali živi.
Jeffrey Dahmer, znan tudi kot "pošast iz Milwaukeeja“ in "kanibal“, je med letoma 1978 in 1991 umoril 17 moških in fantov, veliko od njih je bilo afriškega ali azijskega porekla. Mučil jih je, jim rezal ude, nekatere telesne dele pa je tudi pojedel. Novembra 1994 ga je v zaporu do smrti pretepel kaznjenec.
