Slovenski smučarski tek bo po olimpijskih igrah v Sarajevu 1984 zastopan z najmnožičnejšo reprezentanco sedmih tekačic in dveh tekačev. Čeprav gre glede na letošnje dosežke za paradno panogo Smučarske zveze Slovenije, jih včeraj na pot ni pospremil nihče izmed vodilnih funkcionarjev. Predsednika Tomaža Lovšeta večina športnikov ne pozna, direktor Mitja Vojsk je bil službeno zadržan, poslovni direktor Andraž Kopač se je skrival v kotu med poslušalci, direktor trženja Primož Ulaga pa ne sme govoriti. Medtem trenerji nervozno pogledujejo na bančne račune, saj v dneh, ko se bliža datum za izplačilo januarske plače, še vedno niso prejeli vsega zasluženega, kar jim pripada za delo v decembru, obenem pa zavijejo na bencinsko črpalko po gorivo v strahu pred blokirano kartico.

Devetčlanska reprezentanca, v kateri imajo vsi doseženo normo, je potrditev napredka smučarskega teka v Sloveniji, kar je tudi posledica množičnosti, saj se število udeležencev na posamezni tekmi doma bliža številki 300. "Ker so tekači z dosedanjimi uspehi razvadili javnost, je logično, da so tudi za Oslo pričakovanja velika. Če bodo prenesli psihološki pritisk, sem prepričan, da bodo rezultati vrhunski, predvsem pa se bodo borili do zadnjega atoma moči, ker je to v naravi smučarjev tekačev," je povedal predsednik zbora in odbora za smučarski tek Mitja Praznik.

Petra Majdič, pri kateri mnogi pozabljajo, da je imela pred letom dni pet zlomljenih reber, obožuje nastope v Oslu, ker je na Norveškem "lauf" način življenja. "Pred desetimi leti sem se ogrevala za nastop na 30 kilometrov v Oslu in imela enega tistih dni, ko sem se spraševala o bistvu življenja in športa. Mimo je prišla skupina otrok, ki so komaj shodili, in mi začeli ploskati ter me vzpodbujati z norveškim vzklikanjem heja, heja, heja. Rekla sem si, da če triletni otroci vedo, za kaj gre v teku, je skrajni čas zame, da spoznam tudi sama," je v svojem slogu pripovedovala Petra Majdič, ki je tritedenske priprave opravila na planini Seiser Alm, v Dobbiacu in na Rogli. Bile so tako naporne kot za svetovno prvenstvo v Saporu 2007 in olimpijske igre v Vancouvru 2010, na obeh tekmovanjih je osvojila kolajno. "Priprave sem preživela, kar je dober znak. Zdaj čakam, ali bom padla v brezno zaradi preutrujenosti ali bo prišla želena forma," je pred svojim sedmim in verjetno zadnjim svetovnim prvenstvom dodala Majdičeva, ki bo skupaj s Fabjanovo in Višnarjevo konec tedna nastopila na tekmi svetovnega pokala v Drammnu.

Na vprašanje o ciljih je Majdičeva odvrnila: "Slovenija ima izjemno močno ekipo, zato si želim, da bi ostala dekleta pokazala najboljše predstave v sezoni. Naj se postavijo na svoje noge, da ne bom le jaz osvojila kolajne, s katero bi bil ves tek rešen, obenem pa bi zameglila vse ostalo."

Ko smo Vesno Fabjan pobarali, kdaj bosta z Višnarjevo prehitela Majdičevo, je Petra vskočila s pripombo: "Nikoli." Odgovor Fabjanove, zmagovalke zadnje tekme v sprintu v Ribinsku, je bil: "Zdaj me sprašujejo, kdaj bomo Slovenke na prvih treh mestih. Takoj podpišem, da se to zgodi v Oslu, le za vrstni red se moramo dogovoriti med seboj. Zmaga v Ribinsku je le še lep spomin, obenem pa vzpodbuda za vsak trening." Barbara Jezeršek pravi, da bo skušala po vrvi splezati iz luknje trenutne slabe forme. Mirjan Cossettini vse stavi na maraton na 30 kilometrov. Anja Eržen in Alenka Čebašek o mestih ne govorita, Boštjan Klavžar in Rok Tršan bosta nabirala izkušnje.