Minister je pojasnil, da so to občutljiva vprašanja, ki jih komentirajo le predstavniki Evropske centralne banke in šef evroskupine Jean-Claude Juncker. Tako je Križanič povedal le, da Slovenija podpira "zadostni obseg" obeh mehanizmov, ki je pomemben, zato da je na področju evra zagotovljen kreditor na zadnji ravni in da ni nobenega dvoma, ali bi se lahko posamezne države znašle v bankrotu.
"To je s temi mehanizmi preprečeno," je poudaril. Ocenil je tudi, da je bil z dosedanjimi dogovori kapitalskim trgom posredovan ustrezen signal in da se je temu primerno okrepila tudi vrednost evra. Ob tem je minister Križanič ponovno poudaril, da mora Slovenija - kot še nekatere države - vsak dodaten ukrep potrditi v svojem zakonodajnem okviru, šele nato bo lahko povečala svojo prisotnost v tem mehanizmu.
V območju evra sicer poteka živahna razprava o tem, kako okrepiti in razširiti delovanje začasnega medvladnega sklada za zaščito evra, pri čemer Nemčija v zameno za krepitev sklada zahteva dogovor o "paktu za konkurenčnost". Krepitev začasnega sklada je potrebna, ker ta ne zagotavlja 440 milijard evrov posojil, kot je bilo obljubljeno lani, temveč ima zaradi zagotavljanja najvišje bonitete trojni A le za 250 milijard evrov posojilne zmožnosti.
V ponedeljek so se sicer ministri dogovorili, da bo posojilna zmožnost stalnega kriznega mehanizma 500 milijard evrov, k čemur ni vštet prispevek Mednarodnega denarnega sklada, ki bo prav tako sodeloval v mehanizmu, in morebitni prostovoljni prispevki nečlanic območja evra.
Kljub temu dogovoru je danes več finančnih ministrov opozorilo, da je odločanje o krepitvi začasnega sklada prepočasno. Na to je na primer opozorila Portugalska, ki se sooča z rekordnimi obrestnimi merami za svoje desetletne obveznice in je najbolj na udaru finančnih trgov.
