O tem, pri kakšnih dejavnostih vse se lahko poškodujemo in kako lahko fizioterapevt pomaga, smo se pogovarjali z zasebnim fizioterapevtom Domagojem Šutalom. Poleg tega, da je delal v Centru za medicino športa Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, je bil vrsto let fizioterapevt slovenske nogometne reprezentance, trenutno sodeluje z nogometnim klubom Interblock.

S kakšnimi težavami pridejo ljudje najpogosteje k vam po pomoč?

Prihajajo z različnimi težavami gibalnega aparata, predvsem z bolečinami v križu, ramenskem sklepu, kolenu in tudi drugih sklepih, zaradi poškodb mišic in ligamentov (sklepnih vezi). Te težave večinoma nastanejo pri rekreaciji, razen bolečin v križu - te ponavadi ne nastanejo pri rekreaciji, ampak kadar kaj narobe dvigneš ali si predolgo v nepravilnem položaju. Veliko ljudi na primer sedi pri delu, kar je neustrezen položaj za ledveni del hrbtenice. Ljudje se rekreiramo zato, da bi bili zdravi in brez bolečin.

So poškodbe pri rekreaciji posledica pretiravanja, nepravilne tehnike…?

Ne, cena ukvarjanja s športom je, da se vsake toliko časa poškoduješ. Po drugi strani pa z redno aktivnostjo zmanjšujemo tveganje težav s srčno-žilnim sistemom, čezmerno telesno težo in ima rekreacija zagotovo več plusov kot minusov, kljub občasnim bolečinam.

Pri katerem športu najpogosteje prihaja do poškodb?

Zdaj se bo počasi začela sezona smučarjev, ki bodo prišli na rehabilitacijo po poškodbah pri smučanju. Problematični so tudi športi z žogo, predvsem ekipni športi z žogo, zaradi stika z drugimi igralci in ker zahtevajo eksplozivnost. Pri težavah zaradi preobremenitve so običajno vzrok dolgi teki, ko ljudje tečejo 20, 25 kilometrov na treningu. Pri preobremenitvenih sindromih vzrok za težave ni akutna poškodba, ampak obraba, težave z ahilovo tetivo, s koleni pa tudi kolki.

Se obisk pri vas po ljubljanskem maratonu ali kolesarski Franji poveča?

Ne. Tisti, ki so tako dobri, da odtečejo maraton, svoje telo dobro poznajo in pri njih ni posebnih težav. Več težav je pri začetnikih, ki potrebujejo nekaj tednov, da se sestavijo po tako ekstremnem naporu, kot je maraton.

Kaj pa lahko pridelamo, če nič ne migamo?

Omenil sem že večje tveganje srčno-žilnih obolenj in povečane telesne teže, poleg tega se pojavijo težave, ker upade mišična moč praktično na vsem telesu. Zato lahko že pri normalnem naporu, delu, ko na primer prestavljamo pohištvo, pride do poškodb pri vseh obremenjenih delih, saj je telo popolnoma nepripravljeno na napor.

Je bolečina v križu posledica neaktivnosti?

Redko. Tudi statistika je pokazala, da debelih ljudi križ ne boli pogosteje, te težave imajo bolj ljudje z normalno telesno težo. Bolečina v križu je v večini primerov posledica zdrsa medvretenčne ploščice. To se največkrat zgodi, ko kaj dvignemo z ravnimi koleni. Ljudje z veliko telesno težo imajo s tem manj težav, ker jih trebuh drži v ustreznejšem položaju ledvenega dela hrbtenice, saj jim potegne telo naprej in se držijo v naravno lordozo, ledveno vbočenost. Pri suhih ljudeh je bolečina v križu tudi posledica oslabelosti globokih hrbtnih in prečnih trebušnih mišic zaradi neaktivnosti in se lordoza, ukrivljenost ledvenega dela hrbtenice naprej, izravna in je večja možnost, da pride do zdrsa medvretenčne ploščice.

Kakšne posledice ima dolgotrajno sedenje?

Ko stojimo, je hrbtenica v položaju lordoze. Ker pa redkokdo sedi zravnano, ampak se zavalimo na stol, kot da sedimo v naslanjaču, se medenica zvrne nazaj, zmanjša se ledvena lordoza, položaj med vretenci se spremeni in počasi se izriva medvretenčna ploščica. Zaradi sedenja imamo lahko tudi bolečine v rami in vratu. Zato je dobro, da uporabljamo ergonomsko oblikovan stol in da na zaslon računalnika gledamo iz čim bolj naravnega položaja vratu, da vrat na primer ni sklonjen naprej.

Lahko za pisalno mizo pridelamo še kakšno poškodbo?

Teniški komolec, z miško. Gre za bolečine mišic podlahti in njihovih narastišč zaradi preobremenitve. Zato je dobro, da imamo pri delu z miško ergonomsko oblikovano oporo, na kateri počiva zapestje, in da pri delu z miško ne premikamo cele podlahti. Če premikamo podlaht, se namreč poveča količina dela mišic, ki upogibajo zapestje navzgor.

Kako lahko kot fizioterapevt pomagate pri težavah z gibalnim aparatom?

Najprej poskusim ugotoviti, kaj točno je težava. Veliko je mogoče ugotoviti s pregledom, pri nekaterih težavah pa je treba opraviti diagnostiko z ultrazvokom, magnetno resonanco ali rentgenskim slikanjem, kar izvaja zdravnik. Ko ugotovim, za kaj gre, uporabim različne kombinacije manualnih metod dela in različnih oblik elektroterapije, na primer z ultrazvokom, laserjem…, po potrebi uporabim na prizadetem delu tudi bandažo. Pri večini težav pa je osnova manualna terapija: manualno delo prilagodim posamezniku in njegovi poškodbi. Delamo lahko specifične vaje, lahko gre za mobilizacijo mehkih tkiv, obdelavo poškodovane mišice ali ligamenta, ponavadi s prečno frikcijo, to je obliko masaže, ki je lokalno usmerjena na poškodovano mesto in s katero dosežemo lokalno povečanje temperature, boljšo prekrvavljenost ter začasno analgezijo, kar je sicer boleča, a učinkovita metoda. Precej boli tudi obdelava trigger točk, bolečih točk v mišičju, a s tem učinkovito izboljšamo prekrvavljenost tkiva.

Je nujno, da posameznik pride na obravnavo že z diagnozo, ki jo je postavil zdravnik, ali to ni vedno potrebno?

Ni, pri veliko težavah lahko s kliničnim pregledom zanesljivo ugotovim, kaj je vzrok za težavo. Fizioterapevti sicer diagnoz ne smemo postavljati.

Je treba na fizioterapijo priti takoj, ko se težava pojavi, ali je smiselno počakati kak teden, dva, tri, da se težava morebiti umiri sama od sebe?

Vedno je možno, da stvar izzveni in se telo po kakem tednu pozdravi samo. Okvirno pa velja, da je treba priti čim prej, posebno pri bolečinah v križu in vratu. Zdrsi ploščic, ki so največkrat vzrok, se teže zdravijo in bodo v bodoče povzročali več težav, če bomo z obravnavo čakali.

Lahko pomagate tudi pri starih poškodbah?

Da. Za zdravljenje zastaranih poškodb sta še posebno dovzetna ramenski sklep in notranji ligament v kolenskem sklepu. Za slednjega je značilno, da se lahko po poškodbi zaceli v zadovoljivo stanje za normalno hojo, tudi lahkotno kolesarjenje, pri večjem naporu pa bo koleno začelo spet boleti. Ta zadeva je dokaj hitro odpravljiva tudi nekaj let po prvotni poškodbi.

Katere poškodbe ali težave gibalnega aparata so dobro ozdravljive, katere pa slabše?

Vedno je laže zdraviti poškodbo kot obrabo. Pri poškodbi se skoraj vedno nekaj da napraviti, da ostanejo na ligamentih in mišicah čim manjše brazgotine in je struktura funkcionalna v vsakdanjem življenju in športu. Pri obrabi pa je teže, ker je že prišlo do strukturne spremembe prizadetega tkiva in to ne more več opravljati svoje funkcije. Zato je zdravljenje dolgotrajnejše.

Ukvarjate se tudi s športniki, predvsem nogometaši. Kakšna je njihova problematika, zakaj oni potrebujejo fizioterapijo?

Prihaja do poškodb mišic, ligamentov, v najhujših primerih tudi do zlomov kosti in natrganja vsega naštetega. V tem primeru prihajajo k meni na rehabilitacijo po operacijah, pri manjših poškodbah pa začnemo zdravljenje čim prej. Sicer pa poškodbe izvirajo iz narave nogometa: igra traja dolgo, zelo veliko je sprintov, velikih pospeškov, pri tem je povečana možnost poškodb mišic, nogomet je kontaktni šport, prihaja tudi do zvinov gležnjev, kolen… Poškodovani so ligamenti in moja naloga je, da poskušam igralca spet čim prej spraviti na igrišče.

Se obravnava razlikuje, če imate pred sabo običajnega človeka ali športnika?

Športnik ima prednost, ker je ponavadi mlajši, zato je čas regeneracije po poškodbi krajši. Za profesionalnega športnika je eden prvih pogojev, da ima naravno danost dobre regeneracije, saj sicer ne bi dosegel tega nivoja. Tako da je pristop pri zdravljenju športnika lahko malo agresivnejši. Prav tako se je sposoben prebiti skozi večjo bolečino, kot bi svetoval običajnim ljudem. Poleg tega, da je mlajši in se bolje celi, pa je tudi bolj motiviran za zdravljenje, saj od športa živi in mora spet čim prej nazaj na igrišče.

Nepoznavalcem se zdita masaža in fizioterapija precej blizu. Ima tudi masaža terapevtski potencial ali gre predvsem za sprostitev? Kdaj naj človek odide na masažo in kdaj na fizioterapijo?

Masaža je sprostitev. Za ponazoritev: študij fizioterapije traja tri leta, predavanja o masaži pa se posluša 20 ur. Masaža koristi pri hudih bolečinah v mišicah (muskelfibru), na primer po maratonu. Ne more pa masaža, naj bo športna ali kaka druga, rešiti težav na tkivu. Se pravi, če vas boli, je zelo malo možnosti, da bo masaža pomagala, in veliko, da bo pomagala kakovostna fizioterapija.