Ta votlina se v resnici imenuje Chauvet Pont d'Arc in se nahaja na jugu Francije, v njej pa so leta 1994 odkrili stenske risbe in poslikave, stare nad 30.000 let, torej najstarejše na svetu. V razvejanih hodnikih votline so našli 400 stenskih poslikav, večinoma reliefnih, ker so stene ukrivljene in le redkokje ravne. Votlina še vedno ni odprta za javnost in celo za znanstvenike je dostop strogo omejen, toda Wernerju Herzogu niso le dovolili, marveč so ga celo povabili, da jo posname s kamero. Najstarejše stenske poslikave na svetu bodo torej javnosti predstavljene v filmu, v katerem jih je Werner Herzog pospremil s filozofskim komentarjem o izvorih umetnosti in samega človeštva.
Utrinki iz zgodovine
V tekmovalnem programu Berlinala bosta na sporedu tudi dva filma, ki obetata zanimivi "zgodovinski transpoziciji". Angleški igralec Ralph Fienness si je za svoj režijski debut izbral Shakespearovega Koriolana, toda na ta način, da je to igro, ki se dogaja v starem Rimu, prestavil v sedanjost, kjer namesto starorimskih vojakov nastopajo ameriški, a vendar govorijo Shakespearjeve verze. Madžarski režiser Bela Tarr pa v prologu svojega filma Torinski konj navaja dogodek z dne 3. januarja 1889 na ulici Carlo Albert v Torinu, kjer je neki kočijaž surovo pretepal konja. Prav tedaj je šel mimo filozof Friedrich Nietzsche, ki je kočijaževo ravnanje prekinil tako, da je pristopil h konju in ga objel okoli vratu. Nietzsche je potem šel domov in celih deset let, vse do svoje smrti, ni več spregovoril. Ni pa znano, kaj se je zgodilo s konjem, dodaja Bela Tarr, ki svoj film nameni prav kočijažu, njegovi hčeri in konju - v črnobeli fotografiji in skoraj brez dialogov.
Avstrijski film Moj najboljši sovražnik v režiji Wolfganga Mumbergerja se dogaja v 30. letih prejšnjega stoletja, ko je Victor Kaufmann, sin judovskega galerista, v depojih odkril Michelangelovo risbo, ki je veljala za izgubljeno; z odkritjem seznani tudi svojega prijatelja, o katerem pa ni vedel, da je član nacistične stranke, in tako pride do pogodbe, po kateri bi se Kaufmann v zameno za Michelangelovo risbo lahko rešil pred koncentracijskim taboriščem.
Panahi: filmi namesto režiserjevega prihoda
Med filmi, ki kandidirajo za festivalske nagrade, zlate in srebrne medvede, so še naslednji: izraelski Odem Jonathana Sagalla (o dveh palestinskih dekletih, ki sta ju v kinu začela zapeljevati izraelska vojaka, misleč, da sta italijanski turistki); Naš velik obup turškega režiserja Seyfija Teomana, ki obravnava družinske in ljubezenske zadeve na relaciji med Ankaro in Berlinom; v francoskem filmu Ženske s šestega nadstropja Philippa Le Guaya se spokojno buržoazno življenje priletnega gospoda radikalno spremeni, ko se spozna s španskimi delavkami na začasnem delu v Franciji. Kot edini ameriški film v tekmovalnem programu je tu Margin Call JC Chandorja (s Kevinom Spaceyem in Jeremyjem Ironsom v glavnih vlogah) - triler, ki se dogaja v pisarnah neke investicijske banke na Wall Streetu v času finančne krize leta 2008.
Na Berlinalu bodo prikazali tudi pet filmov iranskega režiserja Jafarja Panahija, ki so ga iranske oblasti lani zaprle kmalu po tistem, ko so ga v Berlinu povabili, da bi predsedoval festivalski žiriji. Poleg te retrospektive bo na festivalu tudi okrogla miza o cenzuriranem filmu, ki se je bodo udeležili tudi nekateri iranski režiserji.
