A je posijalo sonce, čeprav se je to včeraj prvič po sedmih dnevih brez oblačka včeraj v Garmisch-Partenkirchnu skrilo. Toda ne za Tino Maze, ki je zaostala le za Anno Fenninger in osvojila še četrto kolajno na velikih tekmovanjih v zadnjih treh sezonah ter 13. za Slovenijo na svetovnih prvenstvih.

Zlato ste grešili za devet stotink. Ima srebrna kolajna kljub temu poseben lesk?

Zelo sem vesela, da se mi je prvič v karieri uspelo v superkombinaciji uvrstiti na stopničke. Nisem razočarana. Je pa res, da občutek ni čisto popoln, ker sem za zlato kolajno zaostala le za devet stotink sekunde. Ampak sem lahko zadovoljna s tem rezultatom glede na to, kaj se mi je dogajalo v zadnjem mesecu.

Se vam je bilo težko psihološko pripraviti na svetovno prvenstvo po omenjenih težavah?

Težko je vse to odmisliti. Po vseh teh težavah začneš verjeti, da se te drži smola, ki ti ne pusti na vrh. Poslušala sem svojega očeta, ki je dejal, da v teh trenutkih pomaga le vztrajnost. Imel je prav.

Andrea Massi je bil zelo živčen, ko ste bili vodilni v cilju, tekmice pa so se spuščale po progi. Ste bili vi podobno razpoloženi?

S svojo živčnostjo sem opravila na startu. Ker sem smučala po svojih najboljših močeh in mi je nastop dobro uspel, sem bila mirna. Trenerji se med tekmo fizično ne izpraznijo, zato so do konca živčni. To je za njih zelo zahtevno.

Kdaj ste začutili, da boste dobili kolajno?

Takoj, ko sem prišla v cilj.

Verjetno ste v tistem trenutku upali na zlato?

Sem, ampak žal sem bila za devet stotink prepočasna. Drugo mesto je kljub temu super rezultat.

Vas je presenetilo, da vas je prehitela ravno Ana Fenninger, ki ne slovi kot najboljša slalomistka?

To je presenetljivo. Toda pričakovala sem, da bo na takšni snežni podlagi smučala dobro. Če bi bila proga ledena, bi bilo zame bolje. Ta podlaga je bila prednost za tiste, ki niso slalomistke. To je bilo vidno tudi pri Lari Gut, ki bi bila spredaj, če ne bi naredila napake in odstopila.

Katero kolajno od štirih srebrnih, ki ste jih osvojili na velikih tekmovanjih, ste si priborili najtežje?

Najtežje je bilo v Val d'Iseru, ko sem bila druga v veleslalomu. Po svoje je bila težka tudi ta, a je po drugi strani precej lažje doseči kolajno po tem, ko imaš v žepu že tri z največjih tekmovanj.

Po smuku ste bili v dobrem položaju. Kako ste preživeli čas do začetka slaloma?

Skušala sem se čim bolje spočiti in sprostiti mišice, ki so bile po smuku zelo utrujene. Ne spomnim se, da bi imela dekleta kdaj tako težko smukaško preizkušnjo. Nekatera dekleta so v cilju padle po tleh, druge so komaj stale na nogah. Zelo zahtevno je bilo, zato je bilo pomembno, da sem čas za počitek izkoristila čim bolje. Odšla sem v hotel, ki je blizu smučišča Gudiberg, na katerem je bil slalom. Logistika je bila dobro urejena. Na startu slaloma je bilo treba odmisliti vse negativne misli, ki so se me v zadnjih tednih dotikale.

Ste si po prvem treningu smuka, ko vam ni šlo, mislili, da lahko osvojite kolajno v kombinaciji?

Prvi trening smuka je bilo zgolj spoznavanje s progo. Nisem smučala, ampak sem se le nekako peljala proti dnu. Proga se je poigrala z menoj. Pogoji so bili tako zahtevni, da te je razmetavalo po terenu, če nisi bil stoodstotno pripravljen. Na drugem treningu je bilo bistveno bolje, zato sem bila prepričana, da lahko na tekmi dobro smučam.

Na svojem blogu ste zapisali: "Če bom osvojila kolajno na svetovnem prvenstvu, bom rekla ga-ga in naredila pa-pa.'" Je bila to zgolj besedna igra, povezana z Garmisch-Partenkirchnom, ali nam boste za vedno pomahali v slovo?

Isto vprašanje mi je postavila mama. To je bila besedna igra, kajti letošnjemu prizorišču svetovnega prvenstva skrajšano rečejo Ga-Pa. Bilo je mišljeno, da bom pomahala iz Garmisch-Partenkirchna. Kako bo vnaprej, pa bomo pa še videli.