Zaman požirali žive žabe

To je bila razstava, o kateri so Američani sanjali desetletja. Po eni strani je potrjevala velik uspeh ameriške diplomacije v mehčanju vedno toge Kitajske, pri čemer je Bela hiša, da bi iztržila karseda ugodne poslovne sporazume za reševanje lastne krize, prikazala pestro paleto dobrikanja, klečeplazenja, nekam lezenja in dvorjenja Pekingu. Pokazala pa je tudi, da znajo Američani doseči kakšen zunanjepolitični cilj celo brez uporabe tankov in bombnikov. Uspelo jim je namreč prepričati Kitajce, da so v ZDA pripeljali eno najbolj dragocenih razstav pod imenom Skrivnostna pot svile: misteriozna mumija iz Kitajske. V Kaliforniji, v muzej Bowers, in v teksaški Huston so se zgrinjale množice, da bi videle izjemno ohranjeno mumijo ženske in predmete, stare 4000 let, kar je za Američane nekaj neverjetnega. Da obstaja nekaj, starejše od 250 let, kolikor daleč seže ameriška zgodovina? Resda so na ozemlju ZDA pred prihodom belcev živeli nekakšni zateženi Indijanci, ki so jih spravili v rezervate, da bi jih ohranili kot žive zgodovinske eksponate, a so se tam zapili. Razstava bi pred nekaj dnevi morala osrečiti ljubitelje pradavnin iz Philadelphije, a so Kitajci čez noč, ne da bi vsaj po telefonu obvestili Obamo, zapakirali dragocenosti, jih naložili v zabojnike in svojo zgodovino užaljeni odpeljali domov. Dolgo v noč je odmeval presunljivi jok ameriških otrok, ko so jim starši povedali, da ne bodo mogli videti mumije, imenovane Lepotica Sinkjanga. Začelo se je mrzlično iskanje krivca, da so Kitajci pobrali mumijo, črepinje posod in ostanke nekakšnega orodja, ki so jih našli v pokrajini Sinkjang, kjer živijo Ujguri. Tisti Ujguri, ki se vseskozi nekaj upirajo Kitajcem, ker nočejo biti Kitajci, in ki so se v mestu Urumči predlani prav krvavo spopadali s kitajsko oblastjo. Verjamem, da vam je težko povezati lokacijo najdišča in nočni pobeg celotne razstave iz ZDA, a zadeva je dokaj preprosta. Kar nekaj ameriških arheologov ni moglo držati jezika za zobmi, ko so si ogledali razstavo in mumificirano lepotico. Mumija ima namreč okrogle in ne poševne oči, poteze obraza so vse prej kot kitajske, njena oblačila nimajo zveze s tedanjo kitajsko modo. Torej, so rekli sumničavi ameriški eksperti, mlada dama ni bila Kitajka. Ker pa so med najdenimi predmeti tudi takšni, ki dokazujejo, da so pred 4000 leti v Sinkjangu živeli kmetovalci in obrtniki, ne pa nekakšni prišleki, potepuhi ali nomadi, ni težko ugotoviti, da tam Kitajcev sploh ni bilo. Analogija pravi, da so Kitajci prišli pozneje, okupirali to območje in si podredili Ujgure. To pa pomeni, da Kitajci niso naseljevali tega dela današnje Kitajske še pred amebami, kot trdi uradni Peking, ampak so se pritepli od bog si ga vedi kje. Skratka, Kitajci se kitijo s tujim perjem, natančneje indoevropskim, kamor uvrščajo Ujgure. To pa ni lepo. Kitajci so po stari dobri navadi to označili kot vmešavanje v njihove notranje zadeve in odšli. V Beli hiši pa panika, kar je razlog, da Obama ni utegnil, čeprav si je želel, ves popoldan kramljati s Pahorjem. Da so Kitajci odnesli črepinje in posušeno žensko, bi še nekako prenesli, ampak kakršni so, lahko jezni poberejo tudi ves denar, ki ga vlagajo v ZDA, demontirajo in domov odnesejo nekaj tovarn, še bolj razvrednotijo juan, da bo dolar uporaben samo še za toaletni papir, se spravijo nad Wall Street in ga zrušijo. Potem bodo ves napor, ponižanja in požiranje živih žab Obame in njegovih šli v franže, samo zato, ker se je nekaj arheologov napihovalo, da od same važnosti niso videli nacionalnega interesa.

Dobrodošel, Guantanamovec

Premier Pahor je dobil svojih dvajset minut v beli hiši, na Obami pa je, da uresniči obljubo in nam da enega Guantanamovca. Če je mož beseda in nima škotskih genov, nam bo dal dva, kajti Pahor mu je namenil več kot pol ure. Na nas pa je, da za novega Slovenca pripravimo tradicionalno dobrodošlico (šranga, oktet s podoknico, kruh in sol ter predaja dokumentov, ki jih je o njem zbrala Udba), kot tudi pravno podlago za njegovo prijetno bivanje v novi domovini. Ker smo sila šlampasti pri pripravi zakonov, vsak drugi zakon takoj popravljamo, umikamo in dopolnjujemo, predlagam, da v izogib sramoti v zakon o Guantanamovcih vnesemo naslednje določbe, na katere bo zakonodajalec spričo navade, da ima vsak zakon vsaj 742 členov, prav gotovo pozabil:

- takoj ob prestopu meje se mora alkaidovec opredeliti, ali bo v hokeju navijal za Olimpijo ali Jesenice

- ali bo volil SDS ali SD

- odpovedati se mora pravici do odškodnine iz naslova izbrisanih

- strinjati se mora, da ne bo iskal službe, kjer bi imel opravka z eksplozivom, in da v svojem vinogradu ne bo zasajal arabskih sort trte

- zavezati se mora, da ne bo zahteval nove občine Guantanamo

- da ne bo imel bulmastifov in da v svoji četrtni skupnosti ne bo zahteval uvedbe šeriatskega prava

- zakon naj omeji število žena, ki jih novi Slovenec lahko pripelje s seboj

- država se mora zavezati, da ga ne bo silila v službo v SCT ali Vegrad

- da se mu ne bo treba v anketah opredeljevati, katerega slovenskega mesarja je najboljša svinjina

- prepovedati mu mora vstop v Jelinčičevo SNS

- prepovedati mu jamranje nad draginjo, neprijaznostjo sosedov in neumnostjo naših politikov.

Šele tako spisan zakon bi bil eden boljših v zgodovini Slovenije.