Pilotni projekt je izvedla fakulteta za gradbeništvo v dneh od 3. do 31. januarja v okviru evropskega projekta CO2 Nevtralni promet na območju Alp. Na progi 6, ki povezuje središče Maribora s spodnjo postajo Pohorske vzpenjače, je vozil hibridni avtobus, ki izkorišča zavorno energijo in je bil brezplačen za vse imetnike veljavne smučarske vozovnice za Mariborsko Pohorje.

Rezultati še niso dokončni, že delni rezultati pa kažejo, da je projekt uspel, je na današnji novinarski konferenci v Mariboru povedal Toplak. "V mesecu januarju je bilo na liniji 6 prepeljanih nekaj čez 42.000 potnikov. Od tega jih je to možnost uporabe smučarske vozovnice koristilo preko 2100, kar pomeni, da smo dosegli nekaj čez petodstotni delež, in s tem smo zadovoljni," je dejal.

Koliko potnikov v tem petodstotnem deležu je takšnih, ki bi se na smučanje sicer odpeljali s svojim avtomobilom, še ugotavljajo. Eden glavnih namenov projekta je bil namreč vzpodbuditi ljudi, da se večkrat odločijo za javni potniški projekt, s čimer bi se v mestu zmanjšali izpusti toplogrednih plinov. Toplak je lahko zaenkrat povedal le to, da če bi na tej liniji vozili samo takšni hibridni avtobusi, bi lahko izpuste zmanjšali za 30 odstotkov.

Promocija okolju prijaznih avtobusov v Mariboru se sicer nadaljuje. Na današnji novinarski konferenci na Trgu svobode so predstavili avtobus na stisnjen zemeljski plin - metan, ki v prihodnjih desetih dneh na promocijski vožnji po Mariboru. Po besedah direktorice Energetske agencije za Podravje Vlaste Krmelj je glavna prednost takšnega vozila ta, da ga je moč brez sprememb polniti tudi z bioplinom. "S tem so na minimum zmanjšane emisije ogljikovega dioksida, prašnih delcev skorajda ni," je dejala.

Podžupan Tomaž Kancler je vse te pobude pozdravil. "Zelo pomembno je, in temu se bomo v prihodnjih štirih letih intenzivno posvečali, kako urediti promet, da bo učinkovit in okolju prijazen," je dejal.

Ali bodo v Mariboru v prihodnje lahko vozili samo okolju prijazni avtobusi, pa ni mogel povedati. Na občini namreč pripravljajo razpis za novo koncesijo za izvajanje mestnega potniškega prometa, saj se dosedanjemu koncesionarju Veolia Transport Štajerska julija izteče pogodba.

"Šele ko bomo izbrali novega koncesionarja, se bomo lahko pogovarjali o avtobusih," je pojasnil vodja občinskega sektorja za komunalo in promet Uroš Kosi. Zaenkrat visokim okoljevarstvenim standardom ustreza le pet od skupno 41 mestnih avtobusov v Mariboru.

Pohorje ponuja nešteto možnosti, a nujen trajnostni razvoj

Predstavniki različnih institucij so danes v Zrečah predstavili nekatere vsebinske novosti, povezane s hribovskim masivom Pohorje. Zavedajo se, da je Pohorje zanimivo za mnogo različnih deležnikov in ponuja nešteto možnosti, hkrati pa je jasno, da je za to pogorje najboljši trajnostni razvoj, navajajo na Skladu za ohranjanje narave Pohorja.

Na območju Pohorja, ki je večinoma poraščeno z iglastimi gozdovi in katerega del spada v območje Natura 2000 tako po ptičji kot po habitatni direktivi, se v zadnjih letih uspešno združujejo različne strokovne institucije, lokalne skupnosti in gospodarske dejavnosti.

Glavne turistične dejavnosti na Pohorju so smučanje, tek na smučeh, pohodništvo in gorsko kolesarjenje ter ekološko kmetovanje z nekaterimi ekološkimi turističnimi kmetijami. Z vidika rabe naravnih virov je na Pohorju zelo pomembno gospodarjenje z gozdovi in raba vodnih virov.

Na Zavodu RS za varstvo narave ugotavljajo, da je največja ovira Pohorja bila, da je upravljanje z območjem kot celoto doslej potekalo neenotno in nekoordinirano. Do konfliktov prihaja zaradi neusklajenega delovanja in želja na področju prostorskega načrtovanja, regionalnega razvoja in varstva narave na drugi strani, ugotavljajo na zavodu.

Na območju Pohorja deluje šestnajst občin, tri regionalne razvojne agencije, štirje veliki turistični kompleksi, dve območni enoti Zavoda RS za varstvo narave, kar vse skupaj še dodatno otežuje enotnost razmišljanja. Prav s tem izzivom se spopada eden od projektov, povezanih s Pohorjem, projekt NATREG, ki so ga danes med drugim predstavili v Zrečah.

Od leta 2009 deluje tudi Sklad za ohranjanje narave Pohorja, pri katerem sodelujejo družba Unior Kovaška Industrija, Zavod RS za varstvo narave in Občina Zreče. V skladu se zbirajo sredstva na posebnem računu in so namenjena izvajanju akcij, projektov in aktivnosti s področja ohranjanja narave.

Eden od načrtovanih projektov je tudi projekt Sonaravno upravljanje planin na varovanih območjih ALPA, katerega namen je med drugim na območju Pohorja revitalizirati vsaj 20 hektarjev zaraščenih planj na območjih občin Zreče in Mislinja. Poleg tega želijo sodelujoči pri projekti z delavnicami izdelati primere produktov pohorskih planj, razviti blagovno znamko in jo tržiti s pomočjo turizma na Pohorju.