Na podlagi vaše zahteve po pojasnilu glede evalvacije, namenov in vzrokov za oceno poučevanja zgodovine na slovenskih univerzah, ki jo je Študijski center za narodno spravo (ŠCNS) poslal evropski komisiji, smo na ministrstvu za visoko šolstvo znanost in tehnologijo (MVZT) pripravili pregled financiranih aktivnosti in podlag za njihovo financiranje na omenjenem inštitutu.

MVZT ni naročil, financiral ali kakor koli drugače sodeloval pri pripravi omenjene ocene. Za njen obstoj smo izvedeli iz slovenskih medijev, tako da vsebino in metodologijo izdelave težko komentiramo. Poudarjamo, da s poročilom nikakor nismo povezani in nismo njegov naročnik ali (so)financer.

Glede ocenjevanja visokošolskega in raziskovalnega dela je usmeritev MVZT popolnoma jasna. Ocenjevanje visokošolske in znanstvene odličnosti za potrebe akreditiranja visokošolskih študijskih programov ter zavodov in izvajanja instrumentov financiranja znanstvene in raziskovalne dejavnosti je zaradi zagotavljanja neodvisnosti in transparentnosti praviloma preneseno na neodvisne agencije, ki popolnoma samostojno in avtonomno oblikujejo in vodijo postopke ocenjevanja. V nekaterih primerih, ko takšna ureditev izhaja iz mednarodnih obveznosti ali narave samega instrumenta, ocenjevalne postopke izvede MVZT v sodelovanju z zunanjimi (praviloma tujimi) eksperti.

Postopki habilitacij in drugi postopki ocenjevanja znotraj univerz pa so zaradi avtonomnosti univerz v celoti prepuščeni njim. MVZT pri svojem delu striktno sledi načelu neodvisnosti vseh ocenjevalnih postopkov in avtonomnosti institucij pri njihovem delu in notranjih postopkih. Samo z zagotavljanjem visokega standarda na teh dveh področjih je namreč po našem prepričanju mogoče zagotoviti mednarodno primerljive in konkurenčne raziskovalne in visokošolske institucije.

Glede na potrebe lahko seveda različne institucije naročajo pri raziskovalnih organizacijah ekspertize ali strokovne ocene, pri čemer je zagotavljanje ustreznih akademskih standardov in raziskovalne korektnosti ter integritete stvar raziskovalne organizacije, ocena izpolnjevanja tega pa predmet ocene naročnika. Glede na to, da MVZT ni naročnik ekspertize, zato o korektnosti le-te ne moremo soditi.

ŠCNS je vpisan v register raziskovalnih organizacij z dnem 5.6.2008 in kot tak zaveden tudi v sistemu SICRIS. Na podlagi evalvacijskega postopka, ki ga je izvedla Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS (ARRS) za namen financiranja raziskovalnih programov, je bil program ŠCNS z naslovom Nasilje komunističnega totalitarizma v Sloveniji 1941-1990 kot nov program izbran za financiranje v višini 1,5 ekvivalenta polne zaposlitve za najkrajše obdobje treh let. Izbran je bil po sklepih znanstvenega sveta ARRS z dne 4.9.2008 in 13.10.2008 ter upravnega odbora ARRS z dne 22.10.2008 in 22.12.2008.

Iz tega naslova je center v letih 2009 in 2010 prejel s strani ARRS po 77.837,76 evra. To so edina javna sredstva iz proračuna MVZT, ki jih je v zadnjih dveh letih prejel ŠCNS. Rezultati raziskovalnega dela ŠCNS so, enako kot za vse druge raziskovalne organizacije ali posamezne raziskovalce, dostopni prek sistema SICRIS. Doseganje v programski prijavi zastavljenih ciljev bo predmet evalvacije ustreznih strokovnih teles ARRS.

Center (raziskovalci) lahko kandidira na razpisih za projekte ARRS v skladu z veljavno metodologijo, enako kot vse druge raziskovalne organizacije, kjer je kvaliteta projekta podvržena mednarodni znanstveni evalvaciji, zaradi česar so raziskovalci, ki delujejo v okviru ŠCNS, glede tega v popolnoma enakem položaju kot vsi drugi raziskovalci. Zato ne drži trditev, da ŠCNS raziskovalna sredstva prek instrumentov, za katere je odgovorno MVZT, pridobiva pod drugačnimi pogoji kot druge raziskovalne organizacije. Sredstva, ki jih center dobiva prek teh instrumentov, so že sedaj locirana na ARRS in se na podlagi enakega evalvacijskega postopka in po v naprej znanih postopkih in metodologijah dodeljujejo vsem raziskovalcem in raziskovalnim organizacijam. Zato je s tega stališča predlog za prenos sredstev na ARRS nesprejemljiv.

S spoštovanjem,Gregor Golobič, minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo