Leta 2006 je bila v Sloveniji umrljivost nekoliko višja od evropskega povprečja. Najvišjo umrljivost med državami EU so imele Latvija, Litva in Bolgarija, najnižjo pa Italija, Španija in Francija. Slovenija je bila po umrljivosti na osmem mestu. Medtem ko bi se skupina občin z najvišjo osnovo za dohodnino na prebivalca uvrstila na 12. mesto v EU, bi se občine z najnižjo osnovo za dohodnino na prebivalca uvrstile na 18. mesto.
V skupini občin z najnižjo osnovo za dohodnino na prebivalca je bila med letoma 2004 in 2008 umrljivost moških 1189 na 100.000 prebivalcev, v skupini občin z najvišjo osnovo za dohodnino na prebivalca pa 811 na 100.000 prebivalcev. Še posebej velike razlike so pri prezgodnji umrljivosti moških do 64. leta, medtem ko pri ženskah pri kazalcu prezgodnje umrljivosti ni statističnih razlik glede na socialnoekonomsko ogroženost občin. Te se pojavijo šele pri ženskah, ki so starejše od 65. let.
Še slabše se v evropski primerjavi skupina najrevnejših slovenskih občin odreže, ko gre za prezgodnjo umrljivost zaradi nenamernih poškodb. Slovenija je v tem pogledu 12. država z najvišjo umrljivostjo, medtem ko bi se skupina najrevnejših občin znašla na 5. mestu. Socioekonomske razlike v umrljivosti se na primer pokažejo pri poškodbah v prometu, a le pri moških. Na najrevnejših območjih je pri moških med letoma 2004 in 2008 tveganje za prezgodnjo smrt zaradi poškodb v prometu več kot dvakrat višje v primerjavi z moškimi v predelih Slovenije, ki jim gre po socialnoekonomski plati najbolje.
"Splošna umrljivost odraža seštevek dejavnikov, ki negativno vplivajo na splošno zdravstveno stanje prebivalstva," je pojasnil mag. Tit Albreht z Inštituta za varovanje zdravja. Baltske države imajo na eni strani visoko umrljivost zaradi srčno-žilnih bolezni, čeprav se stanje postopoma izboljšuje. Slovenija ima na tem področju nižjo umrljivost, zato pa je baltskim državam bolj podobna pri nenamernih poškodbah, posledicah pitja alkohola in samomorih, ki so med seboj delno tudi povezani, je naštel.
Države z najnižjo umrljivostjo pripadajo "mediteranskemu krogu", ki se mu po Albrehtovih besedah najbolj obrestujejo zdrave prehranske navade. Severnoevropske države, kot je Švedska, se mediteranskim državam postopoma približujejo zaradi izboljšanja odnosa prebivalcev do zdravja. "To bi si lahko vzeli za zgled. Ne gre le za to, da skrbimo za lastno zdravje. Ko pridemo v leta, ko se že začenjajo zdravstvene težave, lahko tudi sami stopimo do zdravnika, pravočasen odhod k zdravniku pa je pomemben tudi, če zdravstvene težave že občutimo. Tudi zato, ker bomo delali vse dlje, je pomembno, da svoje zdravje dobro varujemo tja v šestdeseta in sedemdeseta leta," ugotavlja Albreht.
Države z nižjo umrljivostjo imajo hkrati tudi dovolj dostopne zdravstvene sisteme, je dodal, medtem ko se je v baltskih in nekaterih vzhodnoevropskih državah zdravstvena služba po spremembi sistema razslojila in ni več univerzalno dostopna. Družinski zdravniki, ki so z vidika posameznika najpomembnejši, so v Sloveniji dovolj dostopni, ocenjuje Albreht. Tudi pogostost samomora se zmanjšuje ob bolj intenzivnem zdravljenju depresije, "ki je bila v preteklosti zanemarjen problem". Pomembno zmanjšanje prezgodnje umrljivosti lahko pričakujemo še, ko se bosta presejalna programa za zgodnje odkrivanje raka dojk Dora ter Svit za raka debelega črevesa in danke razširila na celotno Slovenijo.
Albreht dodaja, da bo se bo treba neenakostim v zdravju v kriznem času še toliko bolj posvetiti. Država mora ljudi tako dodatno podpreti z različnimi oblikami pomoči, je poudaril, bolje pa bo treba poskrbeti tudi za povezovanje zdravstva in sociale. "Ljudje, ki pred krizo niso imeli izkušnje z brezposelnostjo in so hkrati še bolni, že imajo različne pravice, a morda ne vedo, kako jih uveljaviti. Krize ne smemo podcenjevati. Njeni negativni učinki se na področju zdravja pokažejo z zamikom," je poudaril.
