Goloroko ljudstvo ameriško

Newyorški župan Michael Bloomberg je pojokcal, da so prav v Arizoni, kjer je nedavno v Tucsonu mladenič vsevprek streljal in ubil devet ljudi, na nekem orožarskem sejmu ljudje množično kupovali orožje, ne da bi jih kdorkoli vprašal, ali ga nemara mislijo uporabiti za sejanje koruze, zabijanje žebljev ali za napad na Iran. In to da je grozno, je stokal Bloomberg. In to da je razlog za toliko umorov po državi, je še hotel biti pameten. Da bi morali biti zakoni o nakupu orožja po posameznih zveznih državah veliko strožji, kot so, vsaj tako strogi, kot so v New Yorku, je še pleteničil in treščil prave Američane naravnost v ponosno srce. A je župan s hruške v Centralnem parku padel, so se spraševali potomci kavbojev, ki so to deželo zgradili in ubranili s puškico nabasano. Bloomberg naj pogleda kar v svoje mesto. V njem zaradi strogega zakona o nakupu orožja s pištolami mahajo samo kriminalci, ki svoja delovna sredstva kupujejo v drugih zveznih državah, kjer je duh amerikanizma, hvala bogu na višavah, še vedno živ. Sploh pa, mu sporočajo, je ovir in prepovedi glede nakupa strelnega orožja že itak preveč za eno liberalno ekonomijo, kot je ameriška. Poglejmo podrobneje. Vse države zahtevajo od bodočega ponosnega lastnika pištole, da prodajalcu takoj prizna, ali ima kriminalno kartoteko v šerifovi pisarni. Ni ga barabina, ki bi vzdržal oster pogled prodajalca orožja in se poskušal zlagati glede kartoteke. Nekateri celo zahtevajo, da kupec prinese pisno potrdilo od mame, učiteljice, soseda, da ni kriminalec ali ruski vohun. To pa še ni vse. Prodajalci za vsako gospodinjstvo nujno potrebnega pripomočka so izjemni opazovalci in psihologi, da niti v teoriji kriminalec in potencialni množični morilec ne more legalno kupiti orožja. Če je prodajalcu nekdo vedenjsko sumljiv, mu brzostrelke ne bo prodal, pa če ima sto potrdil o nekaznovanju. Že ko se pojavi na vratih, prodajalec kupca s srepim pogledom preskenira. Če ima morda krvave roke, mu bo sredstvo za samoobrambo prodal, kajti očitno je, da kupec kolje, ne pa strelja. Ako je oblečen v kavbojsko opravo, dobi revolver, ker je jasno, da gre za ljubitelja ljudskih noš, ki so nepopolne brez pištole na boku. Žvižganje kakšne country uspešnice je znak za prodajalca, da gre za veseljaka, ki ne bi mravlje pohodil. Repanje že zna biti problematično, saj veste, kakšno nasilje propagirajo reperski komadi. Potem pa je tu še zahteven psihotest za kupca. "Ali ste kot otrok trgali muham krila?" "Nikoli, častna skavtska!" "Potem pa kar naprej, lahko izberete, karkoli vam srce zaželi in bančna kartica omogoča!" Lastnik orožarne pa kupcem postavlja tudi zvita vprašanja. Denimo, ali bi morda s šibrovko streljal na predsednika Obamo. Če kupec reče, da bi ga zaradi zdravstvenega zakona raje zadavil z golimi rokami, potem je jasno, da možak lahko legalno kupi orožje, saj z njim ne bo ogrožal najbolj svetle institucije ZDA - predsednika. Če na vprašanje, ali ima rad majhne otroke, odgovori, da je nor nanje, prodajalec nima zadržkov, saj je očitno, da gre za pedofila, ne pa morilca. Če kupec prizna, da je v vrtcu gledal deklicam pod krilo, potem je seksualni manijak in dobi puško, saj noben zakon pa ne prepoveduje pohotnežem, da bi imeli ustrezno obrambo. Tisti, ki imajo potrdilo, da so bili pred kratkim ob službo, lahko hodijo naokrog z legalno kupljenim orožjem, ker ga očitno potrebujejo za kratkočasenje, ne pa da bi pobijali bivše delodajalce. Torej, Bloomberg, ne kvasi neumnosti in ne krati Američanom z ustavo zagotovljene pravice, da se branijo pred kriminalci.

Za predsednikov blagor

Da si je ruski premier Vladimir Putin omislil skromno dačico v velikosti tretjine slovitega Zimskega dvorca, ni več nobena skrivnost. Ob Črnem morju gre h koncu obnova skromne hiše v slogu italijanskih palač z notranjim zimskim in zunanjim letnim gledališčem, več bazeni, velikanskimi parki, tremi heliodromi, kazinojem, čajno hišo, športnimi tereni in tudi cerkvijo. Milijarda dolarjev je šla za obnovo, še nekaj sto tisočakov bo treba dodati in premier se bo lahko vanjo vselil, ko bodo leta 2014 v bližnjem Sočiju zimske olimpijske igre. Pametna poteza premierja, kajti sila neugledno bi bilo, če bi se moral vsak teden z vlakom tri dni z mužiki in babuškami cijaziti na prizorišče olimpijskih iger. Kaj porečejo voditelji drugih velesil? Tako pa ga bodo vsi občudovali, kajti Putinu je ta posel stoletja uspel z borimi 95 tisoč evri letne plače. Verjetno iz gospodinjskih prihrankov. Naj se Rusi s povprečno plačo 400 evrov učijo od svojega ljubljenega premierja skromnosti in iznajdljivosti. Ker pa je Rusija sodobna kapitalistična država, ki nekaj da na zdravo konkurenco, je tudi ruski predsednik Dimitrij Medvedjev sklenil svojim državljanom pokazati, da je z dobro voljo in odločnostjo mogoče seči po zvezdah, in si je omislil novo jahto. S tisto staro, Kavkaz, res ni nisi mogel iti med ljudi, denimo v Saint Tropez. Če ima Putin hišo, ima Medvedjev malo boljši, 54-metrski čolniček Sirius z dvema bazenčkoma (s šobicami, ki masirajo) na palubi, kinodvorano, dragoceno notranjo opremo (les, marmor), luksuzno kabino za lastnika, pisarno, salonom za sprejeme, petimi sobami za gost(j)e in s steklom prekritim slapom. Idealna mirna potujoča hiša in pisarna za piškavih 30 milijonov evrov. Tudi Medvedjev bo šel na zimske olimpijske igre, samo da bo on prebival na barčici, da ne bi hotelske sobe zasedel kakšnemu tujcu. Se bo pač stisnil na Siriusu. Tam bo skromno živel in delal, tako kot njegov kolega Putin nedaleč stran na kopnem. Kje so še takšni voditelji?