Dr. Stres svoje zahteve po spremembah glede verskega pouka v javni šoli vztrajno utemeljuje s postavljanjem Slovenije v družbo Albanije in Francije. Tako se na primer izrazi 16. novembra 2010 za MMC RTV SLO, 19. decembra 2010 za Delo in 25. decembra 2010 za RTV SLO 1. Moja poklicna dolžnost je bila povedati, da gre za zavajanje, ki računa na naslovljenčev odpor do tega, da bi bil v sumljivi družbi. Da gre za premišljeno manipuliranje, sklepam po tem, da nadškofu ni neznano dejansko stanje, ki je mnogo bolj zapleteno in raznoliko. Nenazadnje je sam napisal spremno besedo h Globokarjevemu zborniku, ki na osrednjih straneh navaja tudi nekatere druge države, s katerimi je primerljiva Slovenija.
Razumem in spoštujem Globokarjevo obrambo zbornika. Del njegovih pojasnil sprejemam. Kljub temu menim, da je zmeda povsem upravičena oznaka tako za prispevka, ki sem ju (z navedeno stranjo) posebej izpostavil, kot za odnos med številnimi izmed prispevkov in zaključnimi sklepi.
V kolikor sem bil tudi sam povabljen na posvet (tega se resnično ne spomnim), se ga ne bi mogel udeležiti. Iz moje bibliografije je razvidno, da sem imel od oktobra do decembra 2009 tri referate: v Bochumu, Portorožu in Oxfordu. Škoda: če bi se posveta udeležil, bi lahko nasprotoval razlagam neznanstvenosti slovenskih sociologov religije, mimo katere ni mogel eden izmed udeležencev(str. 17).
Zamegljevanja se žal nadaljujejo: v nedavnih Obzorjih duha (RTV SLO, 9. januar 2011) je bil objavljen prispevek o zborniku oziroma predhodnem posvetu. Sumljivim državam, v družbi katerih naj bi bila Slovenija, sta bili (ob Albaniji in Franciji) dodani še dve - Belorusija in Makedonija. Ne verjamem, da to lahko prispeva k pozitivnim željam po dialogu brez predsodkov, ki jih ob koncu izrazi dr. Globokar.
Dr. Marjan Smrke, Fakulteta za družbene vede