Egipt namreč kontrolira Sueški prekop, prek katerega potuje ogromno število tankerjev, s katerimi nafto iz Perzijskega zaliva prevažajo v Evropo in Severno Ameriko. Vsako leto čez Sueški prekop pluje okoli 35.000 ladij, med njimi je največ tankerjev. Za povrh čez egiptovsko ozemlje teče tudi zelo pomemben naftovod SuMed, ki povezuje Rdeče morje s Sredozemljem, tudi po njem pa poteka transport velikih količin nafte iz Perzijskega zaliva do velikih ameriških in evropskih potrošnikov.

Strah pred terorizmom

Ob zadnjih burnih dogodkih v Egiptu sicer ni bilo nikakršnih znamenj, da bi bilo ogroženo delovanje Sueškega prekopa ali omenjenega naftovoda, vendar pa je svetovno naftno tržišče zelo občutljivo in se vselej odzove ne le na realne, ampak tudi na potencialne grožnje njegovemu normalnemu delovanju. Toda nevarnost obstaja, če bi v Egiptu zavladal splošni kaos, če bi se ena od nasprotujočih si strani začela zatekati k terorizmu in ekonomski sabotaži ali če bi izbruhnila državljanska vojna. Že takšna možnost povzroča nervozo, ki je takoj podražila nafto.

Če bi egiptovski kaos dejansko zaprl oba naftna tokova, bi bile posledice za svetovno oskrbo z nafto katastrofalne. Sprva drastičnih sprememb sicer ne bi bilo, ker je v evropskih in ameriških skladiščih dovolj rezerv, da bi bilo mogoče prebroditi tudi časovni jez, ki bi ga povzročile velike zamude tankerjev iz Perzijskega zaliva. Ti bi morali ob takšnem scenariju pluti precej dlje in obiti afriško celino, daljša pot pa bi nafto še podražila in povzročila novo drastično povišanje cene.

Dogodki v Egiptu pa bodo tudi na druge načine negativno vplivali na svetovno gospodarstvo na različnih področjih. V prvi vrsti bodo drastično zamajali egipčansko nacionalno gospodarstvo, ker pa je Egipt velika država, njeno gospodarstvo pa je pomemben globalni ekonomski faktor, se bo to odrazilo tudi na svetovnem gospodarstvu. Povsem jasno je, da bodo dogodki močno prizadeli turizem kot enega od ključnih sektorjev egiptovske ekonomije. Turisti masovno zapuščajo državo, novih pa ni. Egipt vsako leto obišče okoli 13 milijonov turistov, kar državi prinese 11 milijard dolarjev prihodkov na leto. Vsak osmi Egipčan je zaposlen v turizmu. Teh rezultatov letos niti približno ne bo mogoče doseči. Do zdaj je nastala škoda, ki bo letni prihodek od turizma po ocenah nekaterih egiptovskih strokovnjakov zmanjšala za najmanj deset odstotkov, posledice pa bodo občutili tudi v drugih sektorjih.

Nekatera velika svetovna podjetja so začasno zaprla svoje podružnice v Egiptu, svoje strokovnjake iz tujine so napotila nazaj v njihove domovine, egiptovske zaposlene pa poslala na dopust. Mnoga lokalna podjetja so prenehala z delom, tedenske in mesečne plače pa delavcem niso izplačane, ker so zaprte tudi banke. Ti dogodki bodo zagotovo izzvali bojazen pri potencialnih tujih investitorjih.

Zaradi vseh opisanih dogodkov je v državi celo na najbolj temeljnih področjih gospodarska aktivnost paralizirana, saj so zaprte trgovine v večjih mestih, ne deluje pa tudi kairska borza. Če se razmere kmalu ne bodo umirile, bo egiptovska vstaja dobila povsem nove karakteristike, ki ne bodo več zgolj politične, ampak tudi socialne.