Predlog zakona, ki uvaja 60-dnevni plačilni rok za zasebni sektor in 30-dnevni rok za javni sektor ter obvezni večstranski pobot v primeru več kot 15-dnevne zamude pri plačilu, ne samo presega smernice evropske direktive, ampak je lahko tudi ustavno sporen, menijo na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS).

Kot je na današnji novinarski konferenci GZS v Ljubljani dejala direktorica družb Prva finančna agencija in E.kompenzacije Dragica Razboršek, je določanje roka in načina poravnavanja obveznosti ter določitev Agencije RS za javnopravne evidence in storitve (Ajpes) za edinega izvajalca večstranskih pobotov nedopustno, saj gre za kršenje svobodne gospodarske pobude.

"Zakon posega v premoženje gospodarskih subjektov s tem, ko določa, da morajo prijaviti zapadle obveznosti, in bo pretrgal denarne tokove. Posledica bo, da bodo podjetja, ki imajo izgubo, morala prijaviti obveznosti, zmanjkalo pa bo denarja za tekoče poslovanje," je menila Razborškova in opozarja, da bi lahko prišlo do novega vala stečajev in prisilnih poravnav.

Ker bi bil odkup zapadlih terjatev bistveno otežen, bi se s trga umaknile faktoring družbe, s čimer bi se še zmanjšale možnosti financiranja poslovanja podjetij, praktično bodo onemogočene tudi verižne kompenzacije, je dodala Razborškova.

Ministrici za gospodarstvo Darji Radić se zdijo pripombe GZS vredne razmisleka. "Prepričana sem, da bo ministrstvo za finance to pogledalo. Če so le upravičene in če se jih da vgraditi v zakon, upam, da jih bodo," je izjavila po seji vlade.

Cilj vlade mora biti, da bo zakon izvedljiv in da bo prinesel rezultate, je dodala, glede očitkov, da vlada pripravlja tako pomembno zakonodajo brez gospodarstva, pa je pojasnila, da gre za nujen postopek, ker bi radi, da zakon začne čim prej veljati. A gospodarstvo je treba upoštevati, saj najbolj vedo, kako bodo lahko izvajali ta zakon, je opozorila.

Med ključnimi odprtimi vprašanji na GZS izpostavljajo vprašanje insolventnih dolžnikov, ki so v postopku prisilne poravnave ali stečaja in bodo vključeni v večstranski pobot. "Vlada stoji na stališču, da sem, ker vam nisem plačal, naredil prekršek. Ne upošteva pa, da meni kdo drug ni plačal, zaradi česar sem nelikviden. Plačal bom kazen in ne bom mogel plačati ostalim upnikom. Na izvorni greh pa nimam nobenega vpliva," je ponazoril generalni direktor GZS Samo Hribar Milič.

Po besedah Alenke Avberšek z GZS so druge nejasnosti v zakonskem predlogu še glede potrjevanja situacij, kar bi bil po predlogu pogoj za nastanek obveznosti plačila (namesto, da bi, predlaga GZS, rok začel teči z dnem izvršitve dela), izvajanja nadzora ter dorečenosti kazenskih določb in razmejitve pristojnosti med prekrškovnimi organi in sodiščem.

Na GZS namen zakona podpirajo, menijo pa, da bi ga morali pripraviti po rednem, ne nujnem postopku, in v pripravo vključiti tudi strokovnjake iz gospodarstva.

Reševanje vprašanja plačilne nediscipline na zbornici vidijo v spremembah na področju izvršbe, prisilne poravnave in zakona o javnih naročilih, s katerimi bi zagotovili večjo pravno varnost pogodbenih razmerij. "Samo z novim predpisom, s prisilnim pobotom, ne bomo nič naredili," je menil Hribar Milič.

Eden "izvirnih grehov" plačilne nediscipline je po mnenju GZS kriterij najnižje cene pri javnih naročilih. Kot je dejal Hribar Milič, so podjetja konkurirala s cenami, ki niso mogla pokriti dejanskih stroškov. Dodal je, da je po njihovih ocenah "okoli 50 odstotkov rasti gradbenega sektorja v zadnjih letih letih financirala država s svojimi javnimi investicijami", in da "praviloma največji del plačilne nediscipline izvira iz teh investicij".

Izključno kriterij najnižje cene povzroča "spiralo slabe kakovosti, prenizkih cen in izgub", je dodala Avberškova. Novela zakona o javnih naročilih, ki je v pripravi, bi morala po njenem mnenju javna naročila obravnavati celovito, z ustreznimi merili za izbiro kompetentnega izvajalca, ki bo tudi poplačal podizvajalce. "Če bo novela šla v smeri izključitve hčerinskih podjetij, bomo proti," je dejala Avberškova, saj da ne pristajajo na pavšalne rešitve, ki bi šle iz ene skrajnosti v drugo.