Poslanci DeSUS bodo k zakonu o nezdružljivosti poslanske in županske funkcije, če bo v parlamentarno proceduro vložen predlog, za katerega podpise zbirajo poslanci Zares in vključuje le nezdružljivost poslanske funkcije z župansko in podžupansko, vložili dopolnila.
S temi želijo razširiti nezdružljivost poslanske funkcije tudi s svetniško in z drugimi funkcijami. Pri tem je odločen še zlasti poslanec Matjaž Zanoškar. Na vprašanje, ali bodo zakon podprli, četudi njihova dopolnila v parlamentarni proceduri ne bodo sprejeta, pa Zanoškar odgovarja, da bodo o tem razmišljali takrat.
Sicer pa je Erjavec na današnji novinarski konferenci v DZ vnovič pojasnil, da bo DeSUS na prihodnjem kongresu v svoj statut vnesla tudi določbo o nezdružljivosti poslanske funkcije z župansko. Ali bodo v statut zapisali tudi nezdružljivost poslanske funkcije s svetniškimi mesti, pa se bodo še pogovorili. Ob tem pa so si v DeSUS po besedah Erjavca enotni, da si posameznik ob poslanski ne more nabirati plačanih funkcij.
DeSUS je nazadnje razpravljal tudi o predlogu sprememb volilne zakonodaje, ki naj bi ga koalicija na kolegiju pri predsedniku vlade v torek načeloma podprla. Toda DeSUS odločno nasprotuje enemu od bistvenih predlogov, in sicer ukinitvi volilnih okrajev. Prepričani so, da bi to prineslo neenakomerno zastopanost predstavnikov regij v parlamentu. Prednost bi po mnenju Erjavca in poslancev imeli znani obrazi, zlasti pa kandidati iz večjih mest.
Hendikepirani bodo tisti, ki prihajajo iz manjših krajev, je dejal poslanec Franc Jurša. Na slabšem bi bile po njegovem tudi manjše stranke.
Pavlinič Krebsova pa s takim stališčem DeSUS ni seznanjena, je novinarjem povedala po današnji seji vlade. Že po kolegiju pri premieru v torek je namreč ocenila, da so v koaliciji o volilni zakonodaji načelno poenoteni. Z DeSUS se je sestala že v sredo, vnovič se bo prihodnji teden.
Spomnila je, da je sprememba volilne zakonodaje vezana na dve tretjini glasov poslancev, kar pomeni, da le glasovi koalicije ne bi zadostovali. Ob tem ministrica izpostavlja, da je država dolžna poiskati ustrezne rešitve, saj ustava določa, da smo dolžni zagotoviti odločilen vpliv volivcev na izbiro poslancev.
Tudi ustavnopravni strokovnjaki so si po besedah Pavlinič Krebsove enotni, da takšen vpliv volivcev mogoče zagotoviti z ukinitvijo volilnih okrajev ter uvedbo absolutnega obveznega preferenčnega glasu. Ob tem ocenjuje, da bo prišlo vsaj do razprave o tem vprašanju, in "ni treba obupati, da tudi do zadostne večine v parlamentu. 60 glasov je mogoče najti med politiki tako koalicije kot opozicije".
Ministrica sicer z DeSUS "ne deli" skrbi, da bi z ukinitvijo volilnih okrajev bili na slabšem kandidati iz manjših krajev. Prepričana je, da bi bila sestava parlamenta tudi tudi s predlaganim sistemom regionalno ustrezno obarvana. To hipotezo bo poskušala v pogovoru z DeSUS tudi dokazati.
