82-letni Mubarak, ki tako kot vsi dosedanji egiptovski predsedniki prihaja iz vojaških vrst, je z imenovanjem Sulejmana za podpredsednika izbral svojega morebitnega naslednika. V preteklosti so poleg Sulejmana za morebitnega Mubarakovega naslednika omenjali tudi Mubarakovega sina, 47-letnega Gamala, poslovneža in politika, ki bi bil prvi egiptovski predsednik, ki ne bi prišel iz vojaških vrst.

Po mnenju nekaterih egiptovskih analitikov je do imenovanja podpredsednika prišlo prepozno. Za javnost bi lahko Sulejman postal sprejemljiv samo v okviru prehodne vlade, ki naj bi organizirala demokratične volitve. Hkrati je zaradi nemirov zdaj postalo verjetno, da bo novi egiptovski predsednik nekdo iz vrst opozicije.

Z imenovanjem Sulejmana Mubarak zagotovo upa, da bo zmanjšal pritisk protestnikov, ki zahtevajo njegov odstop, in se vendarle obdržal na oblasti. Mubarak, četrti egiptovski predsednik, ki se zdaj bori za politično preživetje, je Sulejmanu zaupal kočljivo nalogo: da reši, kar se rešiti da, v najslabšem primeru pa bi Sulejman postal manager njegovega in po možnosti čimmanj bolečega prehoda oblasti.

Mubarak je svojo oblast večkrat potrdil na referendumu, šele po svojem četrtek mandatu pa je leta 2005 prvič dovolil izvedbo volitev. V njegovem obdobju je prišlo do ponovnega zbližanja z arabskimi državami in tesnih stikov z ZDA.

Doma je Mubarak vodil boj proti islamistom in opozicijski Muslimanski bratovščini. Od 90. letih minulega stoletja se je moral spopadati tudi z napadi skrajnežev na turiste. Mubarakov režim je bil vedno tarča kritik zaradi korupcije in gospodarskega zatona Egipta.

Ima pa Mubarak med voditelji arabskega sveta posebno mesto. Je na čelu po številu prebivalcev največje arabske države in goji dobre odnose z ZDA in z Izraelom.

Mubarak, ki se je 4. maja 1928 rodil kot sin uradnika, je prek vojaške akademije pristal v politiki. Kot podpredsednik je leta 1981, ko so zaradi mirovnega sporazuma z Izraelom radikalni muslimani umorili takratnega predsednika Anvarja al Sadata, avtomatično prevzel predsedniško mesto. Mubaraku je v preteklosti uspelo, da je hkrati spoštoval v arabskem svetu sporen mirovni sporazum z Izraelom, hkrati pa obdržal vodilno vlogo v regiji.

Z uravnoteženo zunanjo politiko in ostrim nastopom proti radikalnim muslimanskim skupinam v državi si je Mubarak zagotovil podporo Zahoda. Leta 1991 je bil zagovornik zalivske vojne, leta 2003 pa je poskušal ZDA prepričati proti novi iraški vojni. Zahod je v Mubaraku videl zanesljivega partnerja in odločilnega podpornika stabilnosti na Bližnjem vzhodu. Prav zaradi tega je bila država deležna gospodarske in finančne podpore Zahoda. Pred kršitvami človekovih pravic pa si je Zahod zatiskal oči ali molčal.

Kritiki so Mubaraku tudi očitali, da želi zgraditi dinastijo in za svojega naslednika imenovati sina Gamala. Vse doslej je Mubarak zavračal reforme in napetosti v egiptovski družbi so se kopičile več let, socialni konflikti pa so zaradi višjih cen nafte in življenjskih potrebščin v minulih letih postajali vse večji.

Za 75-letnega Sulejmana, ki je v soboto postal prvi podpredsednik Egipta v zadnjih 30 letih, velja, da je mož v senci, poleg Mubarakovega zaupanja pa je v preteklosti užival zaupanje številnih Egipčanov pa tudi ZDA in Izraela.

Sulejman je 20 let vodil egiptovsko obveščevalno službo, se doslej redko pojavljal v javnosti, v ozadju pa igral pomembno vlogo. Kako blizu sta si Mubarak in Sulejman, naj bi nakazovalo tudi dejstvo, da je Mubarakov vnuk dobil imel prav po prvem možu egiptovskih obveščevalcev.

Sulejman, ki je svojo kariero začel v vojski, je vodenje obveščevalne službe prevzel leta 1993. Zanj velja, da je izrazito nenaklonjen ideji, da bi Mubaraka nasledil njegov sin. Kot izhaja iz tajne ameriške diplomatske depeše, ki jo je objavil WikiLeaks, naj bi Sulejman dejal, da "sovraži idejo", da bi Gamal prišel na čelo države.

V preteklosti je bil Sulejman pogajalec v zapletenih bližnjevzhodnih mirovnih pogajanjih, zelo zapletenem sporu Afričanov glede Nila in med sprtimi palestinskimi skupinami. V Egiptu cenijo njegov uspešen boj proti islamskim terorističnim celicam.

Med prijatelji velja za mirnega človeka, ki se dobro obvlada. Poleg vojaškega izobraževanja je v Kairu študiral tudi politične vede. Prihaja iz podeželske province Kena, kjer naj bi se po različnih podatkih rodil leta 1935 ali 1936.

V javnosti se je za razliko od svojih predhodnikov, ki so delovali izključno tajno, smel pojavljati od leta 2000, največkrat ob strani Mubaraka. A več kot svojega tipičnega nasmeška kameram ni namenil. Vloga diskretnega moškega v senci naj bi mu po mnenju poznavalcev najbolj ustrezala. Za ZDA in Izrael ostaja "želeni partner", prav tako naj ne bi imel nič skupnega s korupcijo, ki je globoko razpredena v režimu, ter umazanimi kršitvami človekovih pravic egiptovske tajne službe.