Predsedniki koalicijskih strank in nekateri ministri so v januarju dosegli načelno soglasje o razvojnih prioritetah vlade. Med te sodijo konsolidacija javnih financ, izboljšanje plačilne discipline, učinkovitejši pregon gospodarskega kriminala, izboljšanje pogojev za delovanje dobrih podjetij, izboljšanje delovanja trga dela in izpeljava strukturnih ukrepov.
Pahor je v odgovoru na vprašanje vodje poslanske skupine DeSUS Joška Godca, ki je želel pojasnitev razvojnih prioritet, pojasnil, da je v teh nalogah pripravljenih 27 zakonov. Če se komu po premierovih besedah zdi, da gre za neuresničljive sklepe, pa pojasnjuje, da je vlada pred letom dni sprejela odločitev o izhodni strategiji, tri četrt zakonov od teh pa jih že velja in učinkuje. Zato je prepričan, da bodo tudi omenjenih 27 zakonov v večini "spravili pod streho".
"Pokazalo se je, da smo z našim ukrepanjem pri regulaciji finančne krize stopili na prste marsikaterim interesom, tradicijam, lobijem in s tem sprožili vrsto revoltov, vendar je bilo to nujno, če smo želeli urediti nekatere stvari. S tem bomo tudi nadaljevali," je napovedal Pahor.
Vlada bo po njegovih besedah pripravila vse tudi za socialni dialog in bo poskušala po svojih najboljših močeh priti do kompromisov. Opozoril pa je, da se lahko znova zgodi, da pri kakšnem od zakonov kompromisa v socialnem dialogu ne bo. Tedaj bo treba sprejeti politično odločitev, "ali politična večina prevzema nase odgovornost za neko reformo ali ne".
Vlada se je, pravi Pahor, odločila sprejeti nase odgovornost, da reforme pripravi in jih s politično večino "spravi pod streho". Ne glede na to, kakšna bo usoda pokojninska reforme, se je vlada po premierovih besedah odločila, da gre "hrabro" v pripravo drugih zakonov, ki so potrebni za to, da Slovenija naprej gospodarsko okreva, ostaja socialno povezana in da utrdi temelje pravne države. Vse to so, pravi Pahor, fokusi vlade v tem mandatu.
Godec je predlagal, da poslanci o prioritetah vlade opravijo razpravo na prihodnji seji DZ. Poslanci bodo o predlogu odločali v torek.
