Tednik Der Spiegel piše, da je glavna ideja pri nastanku velikanskega mesta, da bi povezali proizvodne obrate in storitve v tem delu Kitajske, kjer je že zdaj skoncentrirana desetina vse kitajske gospodarske moči. Na območju 40.000 kvadratnih kilometrov naj bi porazdelili industrijske obrate, delovna mesta in vse vrste storitev.
Po trditvah tamkajšnjih medijev nameravajo že v naslednjih šestih letih lokalne oblasti vzpostaviti skupen javni transport, nove prometne poti, skupno preskrbo z energijo in vodo ter skupne telekomunikacije. Poleg gospodarskih prednosti načrtovalci gigantskega projekta obljubljajo tudi izboljšanje šol in bolnišnic. Oblikovanje največjega mesta na svetu bo stalo 221 milijard evrov, vsaj tako kažejo sedanji izračuni.
Med drugim bodo zgradili 29 novih železniških prog. Po njih se bodo prebivalci lahko vozili poceni. Poleg tega bodo lahko kjer koli v tem supermegavelemestu uporabljali zdravniške storitve. Ekspresni vlak bo vozil iz vsakega predela v sedemmilijonski Hongkong, ki sicer leži takoj ob Shenzhenu, najbolj južnem velemestu nastajajočega največjega mestnega konglomerata na svetu.
Ma Xiangming, ki vodi ta velikanski projekt, še ne ve, kako bo supermegavelemestu ime. Jasno je le to, da se ne bo moglo imenovati po enem od devetih mest.
Gigantski projekt je samo del urbanizacije Kitajske, saj se mestno prebivalstvo ob silnem gospodarskemu napredovanju hitro povečuje. Do leta 2025 naj bi bilo na Kitajskem že 221 mest z več kot milijon prebivalci, v osmih velemestih pa bi bilo več kot deset milijonov prebivalcev.
Na severu, na območju Pekinga, imajo podoben načrt povezovanja velemest v tako imenovano Bohai Economic Rim, kjer bi se 260 milijonov tamkajšnjih ljudi bolj povezalo tudi s hitrimi vlaki. Že zdaj je na tem območju 20-milijonskega Pekinga šest mest z več kot pet milijoni prebivalcev. Leta 2008 so tu odprli 117 kilometrov dolgo progo hitrega vlaka med Pekingom in Tianjinom, najvišja hitrost je 330 kilometrov na uro, iz enega mesta v drugo je mogoče priti v pol ure.
Najpomembnejši gospodarski del Kitajske je na območju Šanghaja, kjer je skoncentriranih 40 odstotkov celotne kitajske gospodarske moči, čeprav tu živi samo petnajstina Kitajcev. Še letos naj bi za promet odprli 1318 kilometrov dolgo hitro železnico med Šanghajem in Pekingom. Tako bo mogoče iz enega mesta v drugo priti v štirih urah.
