Pod oznako subliminalna ali podpražna sporočila, kakor nekateri poslovenjajo to besedno zvezo, strpamo vse tiste dražljaje, ki zaobidejo zavest. Ti se lahko zarišejo kot blede in nejasne sence, v časovnem drobcu švignejo čez zaslon, se transformirajo v nejasne šume in ušesu neslišne zvoke ali se zlijejo z nevpadljivim ozadjem. Odgovor na vprašanje, ali tovrstni zakrinkani signali lahko ustvarijo umetne želje, vzgibe in potrebe, pa ostaja predmet številnih polemik. Nekateri ostro zavračajo njihov vpliv. "V dobi, ko supraliminalno oglaševanje komaj še deluje, je vprašanje o subliminalnosti oglaševanja skorajda odveč," meni dr. Zlatko Jančič, predavatelj na Fakulteti za družbene vede. Spet drugi povzdigujejo njihovo moč in zagovarjajo stališče, da se lahko, čeprav obtičijo nekje na periferiji naših možganov, v skladišču podzavesti, poigravajo z našimi nagoni in čustvi.

"Odziv ljudi je pri izpostavljenosti subliminalnim sporočilom običajno podoben odzivu na zavestno izpostavljenost oglasom, le da se morda tu ne zavedajo, zakaj jim je nekaj simpatično ali antipatično. Če bi na primer vegetarijancu na subliminalni ravni prikazovali sočen zrezek, si ga ta v realnosti ne bo prav nič bolj želel. Bi si ga pa utegnil zaželeti nekdo, ki rad je meso, še posebej če bil je v času predvajanja lačen," o tem, kakšen efekt lahko sprožijo subliminalna sporočila, pojasnjuje dr. Damijan Mumel, predstojnik Inštituta za marketing na mariborski ekonomsko-poslovni fakulteti.

Podpražna sporočila torej ne razkopavajo podstrešja zavesti pri vseh z enako močjo, niti ni isti osebek vedno enako dovzeten za vsaditev novih želja, temveč je, kot zatrjuje dr. Mumel, vpliv tovrstnih dražljajev na eni strani odvisen od materiala, ki je že uskladiščen v naši podzavesti, na drugi strani pa od vsebine signala, ki nas ošvrkne. Pristavlja pa še, da enkratna izpostavljenost subliminalnim signalom običajno ne povzroči zaznanega vpliva, temveč lahko morebiten učinek sproži le niz ponovitev.

Niti risani filmi niso nedolžni

Subliminalna sporočila običajno izrabljajo seksualni nagon in strahove, saj promovirajo idejo, da lahko oglaševani izdelek poteši spolno slo ali ublaži vsakdanje bojazni. Lovci na tovrsten material so namigovanja na perverznost odkrili v nekaterih oglasih Coca-Cole. Na posterju iz osemdesetih let, oblikovanem v stripovskem slogu, na katerem je steklenica omenjene pijače potisnjena med kocke ledu, je v spodnjem desnem kotu opaziti obris ženske glave, ki se nagiba k moškemu spolnemu udu. Takoj ko je bila sličica razkrinkana, je bilo podjetje prisiljeno oglas umakniti. Z nekaj domišljije pa je tudi v prepoznavnem napisu Coca-Cola mogoče razbrati obraza, od katerih eden konzumira kokain. Pred dobrimi dvajsetimi leti je tudi konkurent Pepsi na trg poslal nekakšno subliminalno sestavljanko; ob postavitvi pločevink, ki jih je krasil povsem nov dizajn, eno vrh druge se je izčistil napis "sex". Mnogi so se obregnili tudi ob reklamo za cigarete znamke Camel, ki v risbi kamele skriva dečka s poudarjenim falusom. Vrinjenih sporočil s spolnimi namigovanji pa mrgoli tudi v Disneyjevih risanih filmih: v Levjem kralju so se zvezde zlepile v napis "sex", na promocijskem plakatu za Malo morsko deklico pa se je potuhnil lesketajoči penis.

Izmed zvočnih "podpražnikov", ki legajo pred vrata nezavednega, je največ subliminalne histerije povzročila tehnika "backmasking" ali vzvratno snemanje besedil. Če zvočne zapise nekaterih pesmi poslušamo v nasprotni smeri in z upočasnjenim tempom, odkrijemo, da so številnim primešana skrivna sporočila. Frank Zappa se je na ta način izmuznil cenzuri, saj je denimo verz "Shut your fucking mouth about the length of my hair" ("Zapri prekleti gobec glede dolžine mojih las"), ki ga je založba Verve Records izrezala iz pesmi Mother People, v maskirani obliki vrinil v hit Hot Poop. Roger Waters je v ritemsko različico teksta skladbe Perfect Sense vpletel več stavkov, ki pljuvajo filmskega režiserja Stanleyja Kubricka, ker basistu nekdanje skupine Pink Floyd ni dovolil izposoje vzorca dihanja iz filma Odiseja 2001. Waters med drugim prepeva: "Stanley, for you and for all the the other book burners". ("Stanley, zate in za vse druge zažigalce knjig/inkvizitorje".) V medijih pa je najbolj odmeval vzvratni tekst legendarne pesmi Stairway to Heaven, v katerem je mogoče ujeti stavek "Here's to my sweet Satan" ("Odhajam k svojemu sladkemu satanu".). Vendar so izvajalci pesmi, Led Zeppelin, trdili, da so se zgolj po naključju znašli v vlogi hudičevega sla. Dva tovrstna primera sta se sklenila na sodišču; serijski morilec Richard Ramirez se je leta 1988 na sodišču zagovarjal z argumentom, da so ga k brutalnemu vedenju napeljala razkrinkana sporočila iz skladb metalcev AC/DC, proti britanskemu heavy metal bendu Judas Priest pa je bila vložena tožba s strani staršev dveh fantov, ki sta leta 1985 storila samomor. Vzrok naj bi bilo subliminalno sporočilo, zakopano v pesmi Better By You Better Than Me, vendar je sodišče razsodilo v korist bendu, saj subliminalne stimulacije v tem primeru niso mogli znanstveno podpreti.

Cenzorski filter zavednega pa poskušajo zaobiti tudi nekatera politična sporočila. Ni skrivnost, da je s podpražnimi dražljaji podzavest množic skušal na novo programirati nacistični sistem. Javnost pa sta razburila dva "spodrsljaja" iz predsedniških volilnih kampanj v ZDA. Leta 2000 se je v video oglasu, ki je bil del kampanje Georgea Busha, pojavil kratek prizor z napisom "RATS", tik preden je kader preskočil k Bushevemu protikandidatu Al Goru. Preden so oglas umaknili, je bil predvajan več kot štiritisočkrat. Pred dvema letoma, ko sta si v predsedniški tekmi nasproti stala Obama in McCain, pa so se v dokumentarcu slednjega ob Obamovi podobi za hip pojavile črke "al qD c me t ry", kar bi z mašenjem presledkov in raztegnitvijo okrajšav lahko sestavili v "Al-Qaeda Commentary" ("Al Kaida komentar").

Tatovi, pazite se

Številni raziskovalci so poskušali dokazati, da subliminalna sporočila zares učinkujejo. Dr. Hal C. Barker je v nekaterih trgovinah v ZDA predvajal ponavljajoče sporočilo "Ne kradi", ki ga je zakrivala glasba. Kraja naj bi se zmanjšala za 37 odstotkov. Bruce in Suzanne Ledford pa sta z eksperimentom, v katerem sta povprečnim učencem dala pisati test na običajen papir, podpovprečnim pa na papir, na katerem sta bila vtisnjena medla podoba srca in napis "Rad te imam", pokazala, da skrivne "kode" vplivajo na samozavest, kajti podpovprečni učenci so dosegli malenkost boljše rezultate. V neki drugi raziskavi so testirance postavili pred prazen zaslon, na katerem so predvajali besede in podobe, trajajoče nekaj tisočink sekunde. Poskusni osebki niso zaznali ničesar, čeprav so raziskovalci s pomočjo elektroencefalografa (EEG) opazili spremembe možganskih alfa in theta valov, povišan srčni utrip ter večji električni potencial kože.

Oglas za izdelek Dristan Cold Tablets je gledalce postavil pred prazen ekran, na katerem so občasno utripale 1/13 sekunde trajajoče podobe izdelka. Reklamo je spremljal napis v slogu "Ta oglas boste kmalu pozabili, toda ko boste prehlajeni, se ga boste ponovno spomnili". Prodaja izdelka je kmalu zatem skokovito narasla. Vendar običajno poskusom, povezanim s subliminalnimi dražljaji, očitajo metodološke in interpretativne nepravilnosti, zato ostaja vpliv podpražnih sporočil v stroki povsem zanemarjen.

Na različnih spletnih straneh - ena izmed takšnih je denimo Self-help Subliminals - lahko izdelate unikatno subliminalno sporočilo, ki bo neopazno švigalo čez vaš ekran. S kakšnim stavkom bi okupirali vašo podzavest? "Ne grizi nohtov", "Vzljubi taščo", "Kupi Dnevnik vsak dan"... Vas že kaj skrbi, da smo tudi v pričujoči članek vpletli kakšen neopazen oglas?