Z manipulacijami do nekakšnih vrednot?

Vse kaže, da zares "stare strasti ne zarjavijo", kot pravi dr. Marjan Smrke v svojem prispevku o verskem pouku. Ko smo novembra 2009 v Zavodu sv. Stanislava načrtovali mednarodni posvet o verskem pouku, smo si želeli, da bi presegli ideološke strasti glede tega vprašanja in razpravo premaknili na strokovno raven. Očitno bo za kaj takega moralo miniti še nekaj časa. Naj najprej povem, da posveta ni organizirala RKC. Prav tako niso na posvetu govorili škofje, kot bi bralec članka lahko sklepal, ampak strokovnjaki za religijski pouk iz Slovenije in tujine. Zato zbornika ne gre jemati kot usklajeno stališče RKC glede ureditve verskega pouka pri nas. Povabili smo tudi predstavnike laične stroke, da osvetlijo to vprašanje s svojega zornega kota. Žal se nihče ni odzval na naše povabilo k sodelovanju. Ker je šlo za strokovni posvet, so seveda v prispevkih podani različni pogledi in stališča. S svojimi razmišljanji smo želeli spodbuditi konstruktivno razpravo o religijskih in etičnih vsebinah v slovenskih šolah. Smo se pa udeleženci zedinili glede nekaterih stališč, ki so objavljena v sklepni izjavi (str. 173-174). Med drugim smo zapisali: "Dosledno je potrebno razlikovati med verskim poukom kot šolskim predmetom, ki obravnava pojav religije in njenega pomena za oblikovanje osebne in družbene identitete, in veroukom (oz. katehezo), ki je namenjen uvajanju posameznika, da bi določeno vero notranje sprejel in se vključil v določeno versko skupnost. Verouk ostaja v domeni verskih skupnosti."

Smrke nekorektno iztrga iz konteksta navedek iz Sklepnega dokumenta Plenarnega zbora Cerkve na Slovenskem, v katerem se Cerkev zavzema, da bi v prehodnem obdobju župnijski verouk postal eden od obveznih izbirnih predmetov v zadnjem triletju javne osnovne šole. Ker sem sam navajal ta del dokumenta v svojem prispevku, želim poudariti, da sem samo predstavil stališče Cerkve do tega vprašanja, nisem pa podprl te rešitve, kar je jasno razvidno iz mojega celotnega prispevka. Razsodba Ustavnega sodišča RS iz leta 2001 je jasna: konfesionalni verski pouk je v šolah prepovedan, kar pomeni, da se ne more izvajati niti kot izbirni predmet. Osebno sem proti verouku v šolah, zato smo tudi v zasebni Osnovni šoli Alojzija Šuštarja, ki deluje znotraj našega zavoda, v šolski predmetnik uvrstili verski pouk (predmet nosi ime spoznavanje vere), ki nima namena uvajati v krščanstvo, ampak se pri njem učenci srečujejo z različnimi religijskimi in etičnimi vprašanji ter spoznavajo tudi druga verstva. Za tiste, ki želijo, pa imamo izven pouka v popoldanskem času možnost, da obiskujejo verouk.

Dejstvo je, da je po Evropi status verskega pouka v posameznih državah zelo različen. Nekatere države imajo v šolah konfesionalni verski pouk, ki je namenjen uvajanju v posamezno religijo (Hrvaška, Poljska, Avstrija, Nemčija, Italija, Španija…), v drugih državah pa izvajajo ne- oziroma medkonfesionalni verski pouk (Anglija, skandinavske države, Estonija), ki je namenjen predstavitvi različnih religij, pri čemer ima večinsko verstvo v državi vedno prioriteto. V zborniku je objavljena razpredelnica, ki natančno prikazuje stanje verskega pouka po posameznih evropskih državah, vključno s Švedsko, ki jo Smrke postavlja za zgled.

Z zaključnim delom Smrketovega prispevka se strinjam, razen z očitkom manipulacije. Obvezni izbirni predmet Verstva in etika v letošnjem šolskem letu obiskuje le 565 učencev zadnjega triletja osnovne šole. Dejstvo je, da je večina naših učencev in dijakov podhranjena na področju religijskih in etičnih vsebin, in zato bi po mojem mnenju morali uvesti določeno obliko pouka, ki bi obravnaval omenjene vsebine. Poznavanje verskih in etičnih vsebin širi intelektualno in vrednostno obzorje posameznika in ga spodbuja k prizadevanju za medsebojno spoštovanje in dialog v družbi. Želim si, da bi se stare strasti res enkrat umirile, da bi presegli predsodke in neutemeljene strahove, da bi prenehali z očitki manipulacij in v dialogu poiskali skupne rešitve, ki bodo sprejemljive znotraj pluralnega šolskega prostora.

Roman Globokar, direktor Zavoda sv. Stanislava