Videti ste utrujeni. Drži?

Drži. Vsak dan se iz Kopra vozim na trening v Ljubljano. Prav bi mi prišlo kakšno podnajemniško stanovanje za dober mesec, a ga za tako kratek čas ne najdem. Moram zdržati takšen ritem za zimsko sezono. Po decembru in januarju bo naporen še februar, po evropskem prvenstvu, ki bo v začetku marca, pa bo konec zimske sezone.

In potem?

S hčerko Laro (stara je štiri leta in pol, op. p.) bova šli najbrž za dobra dva meseca na Kitajsko.

Torej bo vaš mož Aleksandar še naprej igral nogomet na Kitajskem?

Za zdaj je najbližje takšnemu scenariju. Ima precej ponudb na Kitajskem, tudi nekaj iz Evrope in Združenih arabskih emiratov. Najraje bi ostal na Kitajskem. Do konca tega tedna bo najbrž jasno, kje bo nadaljeval kariero. Obstaja celo možnost, da bo podpisal za klub, ki bo februarja prišel za mesec dni na priprave v Koper. V tem primeru se mu niti ne bi bilo treba vračati na Kitajsko, saj je trenutno v Sloveniji.

Prvič v dvoranski sezoni ste prejšnji konec tedna nastopili v Zagrebu. Je rezultat 13,88 metra spodbuden?

Ni. Ne maram tekem, na katerih se najboljši rezultat začne s 13. Lani sem imela za sabo dobro sezono, ko sem redno skakala več kot 14 metrov, zato je moj cilj na vsaki tekmi vsaj štirinajstica. Na splošno je bila v Zagrebu čudna tekma, saj so organizatorji zamujali. Ko sem bila že ogreta, sem morala še eno uro čakati na nastop, tekmovanje v troskoku pa je bilo na koncu, tako da je bila dvorana prazna. Vse skupaj je bolj spominjalo na trening kot tekmo. Toda že na naslednji tekmi, 11. februarja v Düsseldorfu, pričakujem, da bom preskočila 14 metrov.

Vaš dvoranski rekord je 14,18 metra. Ga boste v tej sezoni presegli?

To je vsekakor moj cilj. Imam še nekaj rezerve. Po koncu lanske sezone sva šli s hčerko na Kitajsko, kjer sem sicer dobro trenirala, a sama. To se pozna pri tehniki skoka. Nujno jo moram popraviti. Tej prvini dajeva s trenerjem Srdjanom Djordjevičem velik poudarek.

Vrhunec dvoranske sezone bo evropsko prvenstvo v Parizu. Cilji?

Finale. Skupaj z Marijo Šestak. S tem bi ponovili uspeh izpred dveh let v Torinu. Tedaj sem se prvič na velikem tekmovanju uvrstila v finale. Bilo je nepozabno tudi zato, ker je Marija osvojila srebrno kolajno.

Trenirata z Marijo Šestak kdaj skupaj?

Ne kaj dosti. Jaz treniram v Ljubljani bolj v dopoldanskem času, ona v popoldanskem. Popoldan opravim še en trening v Kopru. Vem, da gre Mariji dobro. V soboto v Bratislavi ji želim uspešen uvod v novo sezono.

Da življenje ni pravljica, ste občutili lani na dvoranskem svetovnem prvenstvu v Dohi, kjer ste uvrstitev v finale zgrešili za tri centimetre. Se še kdaj spomnite te tekme?

Seveda se je. Tedaj sem bila res jezna, saj sem v vseh treh kvalifikacijskih skokih zgrešila odrivno desko, a vseeno bila tako blizu finala. Lani me je bilo v finalu evropskega prvenstva v Barceloni strah, da bom ponovila napako, a sem na srečo že v prvem skoku dosegla kvalifikacijsko normo.

Pomislite kdaj tudi na sezono na prostem?

Seveda. Rada bi čimveč tekmovala na mitingih diamantne lige, vrhunec sezone pa bo svetovno prvenstvo v Južni Koreji. Morda mi bo menedžer Robert Wagner zagotovil nastop že maja v Šanghaju.