Predsednik zdravstvenega sveta Rajko Kenda je v uvodu današnje seje kritično ocenil dosedanje odzive javnosti na strategijo. Vsa zgodba je po njegovi oceni "popolnoma nepotrebna in lokalno politično vodena, prenapihnjena in spolitizirana". Znova je poudaril, da v tem primeru ne gre za zapiranje porodnišnic, ampak za strategijo razvoja slovenske ginekologije in porodništva.

"Podobne zgodbe bomo v kratkem slišali še za pediatrijo, interno medicino in druga področja. Naj najprej stroka pove svoje, potem pa lahko lokalna politika melje po svoje," je dejal Kenda.

Minister za zdravje Dorjan Marušič je izrazil prepričanje, da je taka strategija "prava pot za postavitev temeljev zdravstvenega sistema do leta 2020". Izrazil je upanje, da v javni razpravi ne bo politizacije in populizma in da "si ljudje ne bodo vzeli pravice pometati s stroko". Napovedal je še, da bodo podobne strategije kmalu sledile tudi na drugih strokovnih medicinskih področjih, ginekologije so se lotili prve, ker je bila stroka na tem področju najbolj odzivna.

Predsednica strokovne komisije, ki je pripravila strategijo, Helena Meden Vrtovec je znova izpostavila nekatere ugotovitve komisije. Ambulantni ginekologi se na primer ne vključujejo v dežurstva. Predlagajo uvedbo regijskih dežurnih mest, kar bi zmanjšalo potrebno število dežurnih zdravnikov v bolnišnicah.

Podatki o številu opravljenih velikih in malih ginekoloških operacij so od porodnišnice do porodnišnice tako presenetljivo različni, da strokovna skupina predlaga sprejem enotnih kazalnikov in standardov poročanja o opravljenem delu.

V nekaterih porodnišnicah opravijo tako malo različnih vrst porodov (carskih rezov, medeničnih porodov, porodov dvojčkov in drugega), da s tem ne dosegajo niti minimalnih pogojev, ki zagotavljajo varnost porodnic in otrok. "Nihče ne bi želel leteti v ZDA s pilotom, ki vozi letalo dvakrat letno," je problematičnost majhnega števila in različnih vest porodov ponazorila Meden Vrtovčeva.

Strokovna skupina tudi ugotavlja, da imajo babice premajhno strokovno avtonomijo, čeprav bi lahko pomembno razbremenile zdravnike.

Člani zdravstvenega sveta so večinoma pozdravili strategijo in izrazili prepričanje, da bi se tudi na drugih strokovnih področjih v medicini morali lotiti podobne naloge. Če bi tudi za druge stroke imeli take strategije, bi bilo tudi delo zdravstvenega sveta lažje, je ocenila Bojana Beović iz UKC Ljubljana.

Tit Albreht z IVZ je izpostavil, da so današnje razmere v primerjavi s tistimi izpred 40 ali 50 let zelo drugačne - v Sloveniji ni več 40.000 porodov letno, ležalna doba porodnic ni več 10 ali 12 dni, razdalje so se z boljšo prometno infrastrukturo skrajšale, stroka pa je postala boljša. Zato dostopnost po njegovem mnenju ne bi smela biti osrednja tema, ampak je kakovost obravnave tisto, čemur bi morali slediti.

Strokovni direktor Interne klinike UKC Ljubljana Zlatko Fras je glede nekonsistentnosti podatkov o številu posameznih posegov, ki jih opravljajo v posameznih porodnišnicah, dejal, da bi sam "šel v vsako porodnišnico in pač preštel, koliko česa opravijo". V zvezi s tem je Meden Vrtovčeva poudarila, da niso želeli posebej izpostaviti neke porodnišnice, ampak le opozoriti, da bo treba drugače opredeliti spremljanje opravljenega dela v posameznih ustanovah.

Strokovni direktor Nevrološke klinike UKC Ljubljana David B. Vodušek je v zvezi s različnim poročanjem o opravljenem delu od ustanove do ustanove dejal, da "smo soočeni z dejstvom, da imamo isti sistem po vsej državi, a je v različnih okoljih prišlo do lastnega razvoja in deviacij". Podprl je usmeritev, da se postavijo primerljivi kriteriji. Take kriterije bi po njegovem mnenju morali postaviti za vse stroke.

Ministrstvo bo strategijo v prihodnjih dneh poslalo v javno razpravo, za tem pa naj bi na njeni podlagi pripravili terminski načrt uresničevanja posameznih predlogov iz strategije.