Včeraj so se na napovedane spremembe odzvali tudi v koalicijskih strankah. V LDS nasprotujejo kompromisnim predlogom, zato upajo na načelno držo koalicije in sprejem družinskega zakonika v osnovnem tekstu, ki ni ustavno sporen, medtem ko pri SD kompromisni predlog podpirajo, vendar le pod pogojem, da se bo večina v DZ z njim strinjala. "Pomembno je, da družinski zakonik daje pravice istospolnim, ki so jim bile v zdaj veljavni zakonodaji kratene in so v nasprotju z ustavnimi določili, kar je ugotovilo tudi ustavno sodišče," pa se je na predlog zakona za STA odzval poslanec Zares Vito Rožej. V poslanski skupini DeSUS predloga še ne želijo komentirati.
SDS ne nasprotuje dodelitvi roditeljske dolžnosti
Iz stranke SLS, ki se je v začetku minulega tedna s pozivom obrnila tudi na predsednika vlade Boruta Pahorja, naj vlada iz predloga družinskega zakonika umakne tretji člen, ki izenačuje zakonsko zvezo in družino z istospolnimi zvezami, so včeraj sporočili, da stranka podpira uvedbo določenih izboljšav na področju ureditve zvez med istospolnimi partnerji. "Res je, da imajo istospolni pari, ki živijo v skupnosti, določene težave pri premoženjskopravnih zadevah, dedovanju in socialni varnosti, kar je treba sistematično urediti, ne pa jim kar dodeliti enak družbeni in pravni status, kot ga ima tradicionalna naravna družina," so prepričani pri SLS.
Predsednik SNS Zmago Jelinčič nam je včeraj sporočil, da je predlagana sprememba, da se zakonsko zvezo opredeli kot skupnost moškega in ženske, istospolno zvezo pa kot civilno skupnost, zanj sprejemljiva, medtem ko se morajo v stranki glede posvojitve biološkega otroka s strani istospolnih partnerjev še pogovoriti. Iz poslanske skupine SDS so sporočili, da imajo na predlog družinskega zakonika mnoge pripombe. "Dve sta bistveni, in če ne bosta sprejeti, zakonika ne bomo podprli," so povedali in dodali, da mora ostati pojem zakonske zveze rezerviran za življenjsko skupnost ženske in moškega. "SDS ni nikoli nasprotovala temu, da bi se istospolnemu partnerju dodelile roditeljske dolžnosti v primeru, če je njegov istospolni partner eden od bioloških staršev otroka oziroma če je eden od bioloških staršev umrl ali se odpovedal starševstvu," so poudarili pri SDS.
Državljani prvega in drugega reda
"Z novim predlogom družinskega zakonika nisem zadovoljen, saj je še vedno diskriminatoren. Ne morem pristati na nekakšne kompromisne rešitve, ker pri človekovih pravicah kompromisov enostavno ne moremo sklepati. Ne razumem, zakaj so potrebne spremembe, saj so bile prvotne rešitve strokovno podprte in niso bile diskriminatorne. Zakaj moramo sedaj narediti korak nazaj," pa se je spraševal sociolog dr. Roman Kuhar, ki se zaveda, da tudi spremenjeni zakonik rešuje določene stvari. "Najslabše pa bi bilo, da leva politična opcija, ki že dolgo obljublja rešitev tega problema, obstane na točki, na kateri smo sedaj," je dodal in opozoril na simbolno raven spremenjenega tretjega člena družinskega zakonika. "Takšna ločitev pomeni, da v družbi obstaja skupina ljudi, ki potrebuje simbolni znak, da je pomembnejša oziroma večvredna. S tem obstajajo državljani prvega in drugega reda," je končal dr. Kuhar.
Včeraj se je s sporočilom za javnost na predlagane spremembe družinskega zakonika odzvala tudi Akademija za demokracijo, kjer so prepričani, da se je predlagatelj z novim predlogom zakonika ujel med vulgaren revolt ulice in iskanje všečne rešitve. "Če je dal predlagatelj s prvim predlogom interesnim skupinam, kar jim ne gre, pa je z novim predlogom vzel, kar istospolnim parom ni dopustno odreči. Izpostavljam, da je na osnovi načel politične morale demokratične družbe, ki temelji na človekovih pravicah, edina sprejemljiva rešitev ureditev tradicionalne in istospolne zakonske zveze v dveh enakopravnih, toda ločenih institutih," je med drugim zapisal podpredsednik Akademije za demokracijo in predavatelj na koprski fakulteti za humanistične študije dr. Rok Svetlič.
