Predsednik razširjenega strokovnega kolegija (RSK) za ginekologijo in porodništvo Adolf Lukanović poudarja, da ne gre za ukinjanje porodnišnic, temveč za združevanje ginekološko-porodnih oddelkov, kar je le del celovite strategije razvoja ginekološko porodne službe, ki so jo pripravili strokovnjaki.

Sosednje države, na primer severna Italija, so take procese racionalizacije izpeljale že davno nazaj. Manjše porodnišnice niso ekonomsko upravičene, zato jih prestrukturirajo, opozarja Lukanović.

Predsednik zdravstvenega sveta Rajko Kenda je v sobotnem pogovoru za Dnevnikov objektiv izpostavil, da je slovenska mreža porodnišnic in porodnih oddelkov stara 60 let. "Če želimo, da bo naš zdravstveni sistem boljši, bolj varen za porodnice in novorojenčke, ga moramo spremeniti," je dejal.

Napovedani racionalizaciji so se glasno uprli v Kranju, Posavju in Zasavju. Lokalni odbori SDS na teh območjih so začeli z zbiranjem podpisov podpore zahtevi po ohranitvi tamkajšnjih porodnišnic. Po merilih iz strategije bi bile porodnišnice v Kranju, Brežicah in Trbovljah, poleg postojnske, tiste, ki bi se zaradi premajhnega števila porodov (v Brežicah in Trbovljah) oz. ker nimajo drugih oddelkov, kot so intenzivna terapija ali kirurgija (v Kranju in Postojni) združile z večjimi v svoji bližini.

Poslanec SDS Branko Grims, ki je vložil zahtevo za izredno sejo parlamentarnega odbora za zdravstvo na to temo, je minuli teden ocenil, da je govorjenje o varčevanju "golo sprenevedanje".

Da je ideja o ukinitvi neke porodnišnice slaba, je Grims ponazoril na primeru Gorenjske. Ukinitev kranjske porodnišnice bi pomenila, da bi porodnice hodile rojevat v ljubljansko ali jeseniško porodnišnico. Ljubljanska je po njegovih besedah že zdaj preobremenjena in tudi prevelika. Vožnja na Jesenice pa bi lahko trajala tudi krepko več kot pol ure, kar bi v primeru zapletov lahko pomenilo tragedijo, je prepričan poslanec.

"Za vse akutne primere velja, da mora biti odzivni čas 30 minut. Možnosti zapleta je treba pravočasno prepoznati in v tem primeru je 30 minut dovolj. Če se možnosti zapleta ne prepozna pravočasno, pa je tudi 10 minut lahko premalo," na take pomisleke odgovarja članica projektne skupine, ki je predlog ureditve nacionalne ginekološko porodne službe pripravila, Helena Meden Vrtovec.

Poudarja, da so v delovni skupini pripravili strategije za področje ginekologije, porodništva, za ambulantno ginekološko dejavnost in za področje reprodukcije, da torej ne gre za "ukinjanje porodnišnic". "Tako smo povezali ginekologijo s porodništvom in hkrati opravili tudi analizo razmer na področju ambulantne ginekologije, ki danes ne zagotavlja 24-urnega zdravstvenega varstva," pojasnjuje Meden Vrtovčeva.

Kot pravi, so vsa področja ginekologije in porodništva v strategiji obdelali tako, da bi celostno sodelovala. "Upoštevali smo izključno strokovna stališča o tem, kdaj je delo varno za bolnika in kakšno je tisto število posegov ali porodov, ki zagotavlja ne le varnost, temveč tudi možnost učenja vsega zdravstvenega osebja," poudarja.

Normative za porodnišnice so povzeli po evropskih merilih, za ginekologijo pa so izdelali lastne normative, saj jih v svetu za to področje ni, pravi Meden Vrtovčeva.

Predstavnica brežiško-posavske pobude Goranka Krošelj je ob predaji podpisov podpore obstoju brežiške porodnišnice ministru za zdravje Dorjanu Marušiču dejala, da so storitve v tej porodnišnici kakovostne in nujno potrebne za ljudi, ki živijo v tamkajšnjem okolju. "To kažejo tako statistični podatki kot tudi mi, ki danes tukaj stojimo in smo prisotni zaradi tiste bližine in strokovnosti osebja brežiške porodnišnice," je dejala.

V zasavski regijski koordinaciji SDS pa so poudarili, da se je porodniški oddelek v Trbovljah z dolgoletnimi izkušnjami, strokovnostjo ter s prijaznostjo do porodnic izkazal kot nepogrešljiv. V Trbovlje prihajajo rojevat ne le Zasavke, ampak tudi prebivalke občine Litija in Šmartno pri Litiji ter ostalih sosednjih občin, so navedli.

Lukanović pravi, da obstoječi perinatalni informacijski sistem res dokazuje, da je strokovno delo v teh manjših porodnišnicah na razmeroma visoki strokovni ravni in da ni argumentov, ki bi govorili v prid spremembam. "Pri tem pa se pozablja, da se vsi težji zapleti in sumljivi primeri, kjer se predvidevajo zapleti, že zdaj usmerjajo v višje centre. V teh primerih pa ni vprašanja oddaljenosti," izpostavlja Lukanović.

Opozarja tudi, da se porodnice že danes odločajo za rojevanje v drugih centrih od sebi najbližjega. "Že zdaj imajo nekatere porodnišnice mnogo porodnic, ki prihajajo k njim rodit iz drugih regij. In se s tem tudi ponašajo. Torej transport v Sloveniji ni ustrezen argument," dodaja Lukanović.

Kenda je za Dnevnikov objektiv izpostavil, da so poskusi racionalizacije porodniške službe že precej stari, a so se vsakokrat končali zaradi pritiska lokalnih politikov. Kaj se bo zgodilo tokrat, ne ve. Toda če bo lokalna politika spet utišala stroko, potem je po njegovem mnenju zgodbe o zdravstveni reformi konec.

Tudi minister Marušič je na zadnji novinarski konferenci znova poudaril, da se nikoli ni govorilo o ukinjanju porodnišnic, temveč o "povezovanju, mreženju, integriranju". "Če se bomo Slovenci še naprej ukvarjali vsak s svojim vrtičkom, če se bomo ločevali, ukinjali, nas kmalu ne bo več," je opozoril minister.

"Treba bo gledati širše, na vzdržnost celotnega zdravstvenega sistema, in se odločati na podlagi strokovnih argumentov, ne s populizmom. Ne gre se za to, da se bo neka bolnišnica ukinila, ampak za izbor takih vsebin v posamezni zdravstveni ustanovi, da bodo te nudile varno in kakovostno oskrbo," je še dodal Marušič, ki pravi, da bo treba vztrajati na tej začrtani poti.