Trend se bo po napovedih Organizacije za prehrano in kmetijstvo (FAO) nadaljeval tudi v letošnjem letu. V primerjavi z letom 2009 se je hrana še najmanj (3,33 odstotka) podražila v Ekvadorju, najbolj (27,2 odstotka) pa v Venezueli. V preostalih latinskoameriških državah je bila inflacija relativno visoka, a obvladljiva, predvsem zaradi povprečno višje ekonomske rasti na ravni 6 odstotkov, ponekod je dosegla celo do 10 odstotkov. Rast BDP in trend inflacije se bosta letos nadaljevala, razen v primeru izrednih nepričakovanih dogodkov, a vse naj bi bilo znotraj pričakovanih in obvladljivih okvirov.

Za zdaj še nikjer ni občutiti pomanjkanja prehranskih izdelkov, z izjemo Bolivije, kjer je inflacija lani dosegla 7,18 odstotka. Te nevarnosti naj ne bi bilo niti v prihodnosti, čeprav nekateri analitiki omenjajo Gvatemalo in Honduras kot državi, ki bi se lahko znašli v težavah. Večje težave se pojavljajo na področju cenovne politike. V Boliviji so se zaradi slabe letine sladkornega trsa decembra soočili s pomanjkanjem sladkorja, problem pa rešujejo z interventnim uvozom, tako kot uvažajo riž, žito, koruzo, krompir in druge prehranske izdelke, za katere domača proizvodnja ne pokrije potreb, predvsem zaradi nizke produktivnosti in večjega povpraševanja, ki je posledica vključevanja revnejših slojev prebivalstva v potrošniški trg ter tihotapljenja hrane in goriva v sosednje države, kjer so cene višje.

Podražitve

Bolivijska vlada uvoz hrane subvencionira, a je morala zaradi visokih cen na mednarodnih trgih zvišati ceno sladkorja za 23 odstotkov, kar je sprožilo proteste med prebivalstvom z najnižjimi dohodki. Zaradi dražje nafte in tihotapstva so pred kratkim dvignili cene naftnih derivatov za 57 do 82 odstotkov, vendar je moral predsednik Evo Morales po petih dneh množičnih protestov cene vrniti na prejšnjo raven. Nekaj podobnega se je zgodilo na jugu Čila minuli teden, kjer so prebivalci pokrajine Magallanes zaradi dviga cene plina za 16,8 odstotka razglasili civilno nepokorščino in ustavili vse dejavnosti, dokler vlada ne razveljavi ukrepa podražitve. Na razmere v tej pokrajini se je odzvala tudi argentinska vlada s protestom, ker je onemogočena cestna povezava z argentinsko Patagonijo.

V Mehiki so se te dni cene hrane dvignile za 2 do 3 odstotke, trgovcih pa že grozijo z novimi podražitvami. Podražili so se riž, žito, sirek in koruza, ki je eno od osnovnih živil Mehičanov. Cene osnovnih prehranskih izdelkov tudi drugod niso nič kaj obetavne, čeprav je Latinska Amerika med glavnimi proizvajalkami hrane na svetu. Po oceni Medameriškega inštituta za kmetijsko sodelovanje (IICA) iz leta 2008 je "Latinska Amerika najpomembnejši izvozni bazen na svetu. K celotni svetovni proizvodnji hrane prispeva 25 odstotkov žitaric, 34 odstotkov oljaric, 25 odstotkov sadja, 11 odstotkov gomoljnic in korenja, 31 odstotkov mesa in 24 odstotkov mleka."

Regija razpolaga z več kot 2 milijardama hektarjev kmetijskih in gozdnih površin, od tega jih 1770 milijonov pripada južnoameriškim državam, kjer bodo po napovedih strokovnjakov do leta 2030 proizvedli več kot polovico svetovne hrane. Med vodilnimi so Brazilija, Argentina, Urugvaj in Paragvaj, ki razpolagajo z ogromnimi površinami kmetijskih zemljišč in dosegajo največjo rast pridelave hrane in surovin za proizvodnjo biogoriv. "Štiri države, Brazilija, Argentina, Avstralija in Nova Zelandija, so odgovorne za 90 odstotkov neto izvoza hrane," ocenjuje argentinski ekonomist Martin Pineiro. Po podatkih FAO sta Brazilija in Argentina državi, kjer je pridelava mleka najbolj v porastu in naj bi dosegala že več kot 7 odstotkov svetovne pridelave.

Manjši izvoz mesa

Ekonomisti predvidevajo, da bo v prihodnjih letih raslo predvsem povpraševanje po mesnih izdelkih in soji. Brazilija je že zdaj največja svetovna izvoznica mesa, sledita ji Urugvaj in Argentina, kjer je v prvih 11 mesecih lanskega leta izvoz mesa upadel za 60 odstotkov. Od leta 2009 se je v Argentini po podatkih veterinarske službe število glav živine zmanjšalo z 58 milijonov na 48,5 milijona, kar je posledica suše in še drugih dejavnikov. V zadnjih 15 mesecih se je cena mesa v Argentini, kjer brez mesa ni kosila, zvišala za 86 odstotkov. V teh štirih državah skupine Mercosur po podatkih za leto 2009 Evropska unija kupuje 82 odstotkov vsega uvoženega mesa. Mimogrede, isto meso je v evropskih trgovinah štiri- do petkrat dražje kot v argentinskih ali brazilskih mesnicah.

Čile, Peru in Kolumbija prav tako povečujejo kmetijsko pridelavo in proizvodnjo za izvoz na področju sadja, stročnic, kave, kakava in drugih pridelkov, medtem ko Brazilija in Argentina prednjačita v pridelavi sladkornega trsa, soje in drugih oljaric, ki se uporabljajo za živalsko krmo, živilsko predelavo in predvsem kot surovina za proizvodnjo biogoriv. Brazilija naj bi v prihodnjih letih pridelavo soje podvojila, Argentina pa povečala za polovico. Teh ciljev ne bo težko uresničiti, a pravi izziv je, kako to doseči brez ekoloških posledic.

Lani je Brazilija pridelala 149,5 milijona ton žitaric, oljaric in stročnic, kar je po izračunih brazilskega inštituta za statistiko za 11,6 odstotka več kot leta 2009. Letošnja žetev soje je dosegla predvidenih 67,5 milijona ton, medtem ko so je v Argentini zaradi suše pridelali le 47 milijonov ton, kar je 8 milijonov ton manj kot lani. Na mednarodnih trgih cena soje raste, a v manjši meri od cen koruze (4 odstotke). Predvideno pridelavo koruze 23,5 milijona ton naj bi suša na argentinskih poljih oklestila za 3 do 4 milijone ton.

Po drugi strani se je proizvodnja biodizla iz soje in drugih oljaric v Argentini lani povečala za 51 odstotkov in znaša že 1,9 milijona ton. S tem se je Argentina uvrstila na četrto mesto med proizvajalkami te vrste biogoriv na svetu, za Nemčijo, Francijo in Brazilijo, medtem ko so ZDA zdrsnile na peto mesto. Ameriško ministrstvo za kmetijstvo ocenjuje, da bo povpraševanje po soji letos večje za 5,6 odstotka, vendar proizvodnje biogoriv ne povezuje z dvigom cen hrane, ki so odvisne od več dejavnikov. Na splošno strokovnjaki napovedujejo, da se bo letošnji uvoz hrane na svetovni ravni povečal za 3,3 odstotka, medtem ko bo svetovna proizvodnja padla za 2,3 odstotka. Investicijska banka Goldman Sachs je za letošnje leto napovedala 18-odstotno rast cen hrane in 28-odstotno za kovine.