V Sloveniji je bila lani rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, ki ga uporablja Eurostat, prav tako 2,2-odstotna, medtem ko je neharmonizirana letna inflacija znašala 1,9 odstotka. S to je ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve medtem že uskladilo minimalno plačo za polni delovni čas, ki tako od 1. januarja znaša 748,10 evra bruto. Ob tem so sindikati zaradi praga revščine pozivali k višjemu dvigu, a njihovega glasu na ministrstvu niso upoštevali. Že leta 2009 je namreč prag revščine znašal 593 evrov, medtem ko bo prejemnik minimalne plače prejel okoli 573 neto.

Največja odstopanja med rastjo cen v Sloveniji in drugih državah območja evra so posledica podražitve tekočih goriv, ki so se lani v Sloveniji po podatkih statističnega urada podražila za kar 28 odstotkov. Cene tekočih goriv so zajete v skupini stanovanje, kjer rast slovenskih cen najbolj odstopa od rasti cen v državah območja evra, poleg tega pa so v skupini stanovanje zajete še cene plina in odvoza smeti, ki so se povečale za petino. V skupini stanovanje so se poleg omenjenih podražili še daljinska energija (za 12,3 odstotka), električna energija (za 5,9 odstotka) in trda goriva (za 4,7 odstotka). Stanovanjske stroške v Sloveniji tako dražijo predvsem višje cene energentov.

In če ob tem omenimo še cene alkoholnih pijač in cigaret, ki so se v Sloveniji zvišale za 8,1 odstotka, v državah območja evra pa za 3,6 odstotka, ne preseneča ugotovitev Urada za makroekonomske analize in razvoj, da je pri 1,9-odstotni inflaciji skupni vpliv višjih davščin znašal od 0,7 do 0,8 odstotne točke. Samo dvig trošarin na energente je prispeval 0,3 odstotne točke.

Tudi ko gre za stroške hrane, so Slovenci "na slabšem" kot prebivalci območja evra. Hrana in brezalkoholne pijače so se na letni ravni v Sloveniji po podatkih Eurostata podražile za 2,3 odstotka, v državah z evrom pa za 1,8 odstotka. Levji delež k podražitvi so prispevale cene zelenjave, ki so se na letni ravni zvišale za skoraj 18 odstotkov, in cene sadja, ki je bilo dražje za nekaj več kot 8 odstotkov. Zdravje je v Sloveniji po letu dni dražje za 4,3 odstotka, v državah območja evra za manj kot odstotek, komunikacije so dražje za 3,2 odstotka, medtem ko so se v državah območja evra pocenile, in sicer za 0,7 odstotka.

Predvsem ko gre za stroške hrane, pa bolj kot podatki za minulo leto burijo duhove napovedi za letošnje. Vnela se je razprava o tem, ali so napovedane podražitve hrane posledica višjih cen vhodnih surovin na mednarodnih trgih ali visokih marž slovenskih trgovcev. V letošnjem letu lahko tako pričakujemo podražitve kruha in pekovskih izdelkov za okoli 12 odstotkov, mesa za 5 do 10 odstotkov ter dvig cen mlečnih izdelkov. Po izračunih Urada za makroekonomske analize in razvoj bi 5-odstotna podražitev hrane k letni inflaciji prispevala 0,7 odstotne točke, vendar bo prenos višjih cen hrane v inflacijo odvisen predvsem od splošnih gospodarskih razmer. Po podatkih urada iz jesenske napovedi minulega leta naj bi inflacija na letni ravni letos sicer dosegla 2,3 odstotka, prihodnje leto pa 2,4 odstotka.

Med državami Evropske unije je lani najvišjo inflacijo beležila Romunija (7,9 odstotka), tej pa je s 5,4-odstotno inflacijo sledila Estonija. Ta sicer še ni zajeta v izračun povprečne inflacije držav območja evra, saj je skupno valuto ta baltska država prevzela šele s 1. januarjem letos. Najnižjo rast cen so na letni ravni beležili Slovaška (1,3 odstotka), Nizozemska (1,8 odstotka) ter Nemčija in Ciper z 1,9-odstotno rastjo cen življenjskih potrebščin.