Bojan Glavič

"Izdaja različnih kartic trgovcev je dejansko postala trend," ugotavlja Boštjan Krisper z Zveze potrošnikov Slovenije (ZPS). Glavni cilj izdaje takšnih kartic je pridobiti dodatne kupce ali pa si vsaj zagotoviti zvestobo dosedanjih, hkrati pa priti do osebnih podatkov potrošnikov in z njihovo pomočjo izpopolniti svojo tržno strategijo. A kot ugotavljajo na nevladni organizaciji, ki že dvajset let skuša tudi slovenske potrošnike spremeniti v kralje, imajo tovrstne kartice kar nekaj slabih strani.

"Pri ZPS nas pri tem skrbi predvsem tveganje čezmernega zbiranja osebnih podatkov, v katerega potrošniki, upajoč na ugodnosti, včasih privolijo brez zavedanja posledic, skrbi pa nas tudi uporaba takih podatkov za razne trženjske strategije. Še posebno nismo zadovoljni, če take komercialne ukrepe uvajajo ponudniki, ki izvajajo javno službo. Prav tako kartice ugodnosti potrošnike odvračajo od primerjave cen in iskanja najugodnejšega ponudnika. Včasih jih celo spodbujajo k dodatnim nakupom, da bi še pravočasno dosegli potrebno število točk, preden te zapadejo," opozarja Krisper.

"Nasploh pri karticah ugodnosti velja, da se praviloma ne obrestuje zaradi kartice spremeniti svojih nakupovalnih navad in odločitev. Predvsem pa ugodnost pri nakupu ne nadomesti cene in kakovosti kupljenega izdelka. Potrošnikom priporočamo, da posebno pri večjih nakupih, kot so na primer televizor, hladilnik ali fotoaparat, najprej razmislijo o kakovosti izdelka in ceni pri različnih ponudnikih. Povsem mogoče je, da bo kljub obljubljenim rabatom in ugodnostim na kartici izdelek v drugi trgovini cenejši. Predvsem pa naj pretehtajo, če obljubljene ugodnosti dejansko upravičujejo dovoljenje, da nekdo drug razpolaga z njihovimi osebnimi podatki. Kartice ugodnosti se lahko zares splačajo le pri ponudnikih, ki ne opravljajo čezmernega zbiranja osebnih podatkov in pri katerih je potrošnik stalni kupec."

Na katere nevarnosti torej velja potrošnike še posebno opozoriti?

"Pri plačilnih karticah potrošnikom svetujemo enako stopnjo previdnosti kot pri poslovanju z bančnimi plačilnimi karticami. Pri karticah, ki omogočajo odplačilo dolga v obrokih, še dodatno priporočamo previdnost pri pogojih zadolževanja in seveda opozarjamo pred prevelikim spontanim zadolževanjem. Potrošnikom tudi svetujemo, da si natančno preberejo pogoje, pod katerimi ponudnik upravlja in uporablja osebne podatke. Predvsem naj bodo previdni pri karticah, s katerimi ponudnik pride tudi do podatkov o posameznih nakupih in transakcijah. Tukaj mora ponudnik potrošnika zaprositi za pisno privolitev."

Je bila v zvezi s tem pri nas že kaka pritožba ali težava?

"Leta 2008 smo postali pozorni na program ugodnosti Enka, ki ga je pri svojih karticah uvedla NLB. Tukaj je bilo sporno predvsem dejstvo, da NLB prejemnikov nove kartice ni obvestila o njeni dodatni funkciji oziroma jih je o tem obvestila pomanjkljivo. Z uporabo Enke se namreč zbirajo podatki o opravljenih nakupih imetnika kartice, zato je potrošnike zaskrbelo, kaj se dogaja z njihovimi osebnimi podatki. Zaradi po našem mnenju nezadovoljivih odgovorov, ki smo jih prejeli od NLB, smo zaprosili informacijsko pooblaščenko za inšpekcijski nadzor. Informacijska pooblaščenka je uvedla postopek, v katerem je ugotovila, da je NLB kršila zakonodajo, saj potrošnikov ni niti obvestila o vzpostavitvi zbirke osebnih podatkov uporabnikov sheme Enka niti ni te zbirke prijavila informacijski pooblaščenki. Zato je odredila več ukrepov, ki jih mora banka spoštovati."

Je morda v zadnjih letih pri nas ali v EU opaziti kako novost ali spremembo trenda pri zlorabah plačilno-kreditnih kartic nasploh?

"Trend zlorab v EU se ni zmanjšal, je pa zanimivo, da se zlorabe osredotočajo na področja, kjer potrošnik ne plača neposredno s kartico. Razlog za to je uvedba čipne tehnologije EMV na karticah, bankomatih in POS-terminalih, ki potrošnike bolje ščiti kot stare kartice z magnetnim zapisom. Posledično je opaziti povečanje zlorab predvsem pri spletnih nakupih, kjer potrošnik prodajalcu posreduje podatke o kartici. Še vedno pa je tvegana uporaba kartic zunaj EU, kjer se pri plačevanju s karticami uporablja magnetni zapis."