Kriza se nadaljuje, rešitev še ni
Vsi glasno zatrjujejo, da bo val krize v tem letu močan, ne povedo pa, kako rešiti problem - razen z odpuščanji. Sindikat cestnega gospodarstva Slovenije je v času pred sprejemanjem rebalansa letošnjega proračuna zaprosil za sprejem pri ministru za promet in zveze Patricku Vlačiču, da bi skupaj s Konfederacijo Pergam in delodajalci poskušali najti izhod iz nastale situacije, vendar nas minister ni sprejel (sprejel pa je Vegrad, SCT in Primorje).
Mimogrede - obsojamo ravnanje tistih sindikatov, ki želijo z izjavami prek medijev diskreditirati eno podjetje v gradbeni dejavnosti na račun reševanja drugega podjetja in posledično povzročajo razkol med delavci in sindikati. Če bo vlada zmogla sprejeti ukrepe za reševanje slovenskih gradbenih podjetij, naj to stori enakopravno za vse!
Zato smo vztrajali in predvideni sestanek s prometnim ministrom naj bi bil 26. januarja 2011. Slovenska cestna podjetja zaposlujejo 7500 redno zaposlenih delavcev, skupaj s podizvajalci pa še veliko več. Glede na rebalans proračuna in predvidena sredstva za osnovno dejavnost je jasno, da dela za nas "cestarje" ne bo dovolj; posledica bo odpuščanje, da o posledicah nevzdrževanih cest niti ne govorim.
Anton Turk, predsednik Sindikata cestnega gospodarstva Slovenije: Če bo vlada zmogla sprejeti ukrepe za reševanje slovenskih gradbenih podjetij, naj to stori enakopravno za vse. (Foto: arhiv Pergama)
Sektor propada, če se ničesar ne naredi
Ekonomsko-socialni položaj delavcev v cestnem gospodarstvu in gradbeništvu je močno vezan na stanje in strategijo ekonomije v državi. Izgradnja tretje razvojne osi, razvoj in obnova železnic ter vzdrževanje obstoječe mreže cest so njihova edina možnost preživetja.
V procesu lastninjenja in razvoju tržne ekonomije je prišlo do prelivanja dejavnosti cestnega gospodarstva z dejavnostjo gradbeništva, vendar pa na srečo ne v taki meri, da specifičnost in dejavnost cestnega gospodarstva ne bi ostali pomembni za razvoj in utrjevanje domačega gospodarstva. Koncesije pri vzdrževanju cestne infrastrukture so zelo pomembne.
Najbrž res obstaja sum kartelnega dogovarjanja v gradbeništvu, obstaja pa tudi sum, da država namerno uničuje gradbeni sektor, če zanj nič ne naredi. Toda kdo bo prevzel odgovornost za vse brezposelne takrat, ko bo urad kaznoval domnevno kartelno povezana podjetja, kdo bo razložil otrokom zaposlenih v cestno-gradbenih podjetjih, da je takrat, ko še niso bili spočeti, nekdo kršil zakonodajo in zato ne morejo imeti tistega, kar bi lahko in bi morali imeti? In kdo jim bo razložil, da, če ne bi bilo tega "kartelnega" dogovarjanja, bi ves avtocestni program delali tujci? In kdo jim bo povedal, koliko lokalnih cest, vrtcev, šol se je zgradilo ob gradnji zloglasne avtoceste?
Če je dogovor o razdelitvi dela škodljiva stvar, pa naj nekdo pove, kaj ni škodljivo. Ali gospodarska ministrica gradbincem ne predlaga ravno tega? Prepričan sem, da je gradbeništvo, ki zajema razvoj komunalnega in cestnega gospodarstva ter prometa znotraj države, perspektivna dejavnost, dobro vzdrževane ceste pa povečujejo varnost v prometu.
Dolgoročno je treba urediti status vzdrževalcev koncesionarjev, zagotoviti varen in trden sistem financiranja za vzdrževanje obstoječe mreže cest.
Reforme naj zajamejo gradbeništvo v celoti
Vsi, ki se ukvarjajo z nizkimi ali visokimi gradnjami, niso goljufi. Delavci svoje delo pošteno opravljajo, parlament pa naj že sprejme zakon o ugotavljanju izvora premoženja, da bo končno dana zakonska podlaga za poštene kazni in sankcije za osebe s premoženjem sumljivega izvora.
Slovenci imamo bogato tradicijo v gradbeništvu in v izgradnji in obnovi cest. Razveseljivo je dejstvo, da se je gospodarska ministrica lotila reform v gradbeništvu, ob tem pa pričakujemo, da cestnega gospodarstva ne bo pustila ob strani.
"Cestarji" smo na svoje delo ponosni in ga hočemo opravljati. Zato od ministra Vlačiča pričakujemo, da bo cestnemu gospodarstvu dal mesto, ki mu gre, in s tem socialno in materialno varnost tisočim Slovencem.
Anton Turk, predsednik Sindikata cestnega gospodarstva Slovenije