Lars Berger, ki se ponaša že z naslovom svetovnega prvaka med tekači in biatlonskega podprvaka, hkrati pa ima zlato s štafet v obeh panogah, velja za izredno nepredvidljivega strelca. Sposoben je zgrešiti tudi pet tarč zapored in zato je tudi tarča prikritega posmeha. V tej sezoni razen Pokljuke, kjer je bil na sprintu sedmi, je njegovo povprečje le rob trideseterice. A kdor čaka, dočaka, tudi ničlo in šesto zmago.
Prav zaradi nepredvidljivosti in tekaške hitrosti, ki mu je zdrav že zelo blizu, se Bauer rad istoveti s sedem let starejšim tekmecem. Včeraj je začel z ničlo leže (bil je celo tretji najhitrejši na strelišču), Larsovega starega sloga pa se je navzel stoje, s tremi kazenskimi. A ker po bolezni še ni čisto pravi, se s tekom (28. čas, 53 sekund za Bergerjem) ni zmogel bolj odkupiti. "Leže mi je kar uspelo, čeprav sem kar veliko tvegal. Stoje pa bi res moral streljati kakšno sekundo počasneje. Sekunda je veliko, a vse se tako hitro odvija. Vem, kaj sem naredil narobe. Začel sem gledati tarče skozi diopter, namesto da bi se osredotočil na merek. Lars pa je res še vedno vzornik. Zmaguje in dokazuje, da se v biatlonu lahko naredi vse. Se kar dobro razumeva, zame je 'faca'," se je po devetdeseti tekmi v svetovnem pokalu malo razgovoril Klemen Bauer.
Tudi Vasja Rupnik je za nameček še enkrat znova zapravil priložnost. V smučini je bil do sekunde enako hiter kot Bauer, zgrešil pa še eno tarčo več. "Klemen je streljanje leže opravil z odliko, a kaj, ko je potem začel razmišljati kot tekač. In potem se zgodi, kot se je. Potem pa še Vaso. Na treningu zadeva kot za stavo, ko pa pride tekma, pa..." se je kar težko sprijaznil trener Uroš Velepec. Še zlasti, ker brez Jakova Faka, ki ni upal tvegati z nastopom, in Janeza Mariča ni prave "ognjene" moči. Danes vsi upajo, da vsaj puška Teje Gregorin ne bo zatajila. "Puškar je pilil, mazal, na treningu težav Teja ni imela, kaj pa bo prinesla tekma, pa kdo ve," je bil skeptičen Velepec.