Sedaj pa k zakonu o malem delu. Njegov temeljni namen je, da študentsko delo in delo na črno, ki sta na kontinuumu oblik dela na njegovem skrajnem robu največje prožnosti in najmanjše varnosti, postavi v legalni okvir in da šolajočim se, brezposelnim, upokojencem ter drugim delovno neaktivnim, ki danes ta dela opravljajo brez sleherne socialne pravice iz tega naslova, da več socialnih pravic. Malo delo je umeščeno med še vedno najbolj prožna in najmanj varna pogodbena dela ter delovno razmerje za določen čas. Od tu dalje se je mogoče spraševati, ali so v zakonu izbrani ustrezni mehanizmi za doseganje tega cilja ali ne. Gospod Kovač očitno misli, da ne, ker v svoji "analizi" pomeša ponudbo in povpraševanje na trgu malega dela oziroma govori o povpraševanju skozi ponudbo, česar ne bi mogli pričakovati od nekoga, ki ima osnovno ekonomsko znanje.

Najprej o ponudbi, kjer lahko napravimo razliko med verjetno in dejansko ponudbo malega dela. Pri verjetni ponudbi je treba ugotoviti, koliko prebivalcev, ki so upravičeni opravljati malo delo, si to res želi. Njihovo število ocenjujemo na kakih 100.000 šolajočih se dijakov in študentov, 50.000 brezposelnih ter 100.000 upokojencev in drugih, torej skupno na kakih 250.000. S tem se število delavcev, ki bi opravljali malo delo, res precej poveča glede na današnje število šolajočih se, ki opravljajo študentsko delo. Upoštevaje omejitve malega dela na 720 ur letno na posameznika pa je treba to ponudbo zmanjšati na 90.000 zaposlitev za polni delovni čas. Koliko verjetne ponudbe malega dela se bo realiziralo kot dejanska ponudba, pa je odvisno predvsem od povpraševanja po malem delu, ki ga gospod Kovač preprosto ignorira.

Pri povpraševanju po malem delu je treba izhajati iz sedanjega stanja, ko šolajoči se opravijo za približno 30.000 polnih zaposlitev študentskega dela. Pri tem je treba poudariti, da sedaj ne šolajoči se ne delodajalci nimajo nikakršnih omejitev glede količine opravljenega dela in bi bil v primeru potreb gospodarstva ta obseg nedvomno večji. Zakon o malem delu uvaja take omejitve na obeh straneh. Poleg tega se bodo prispevki s sedanjih 14 odstotkov dvignili na 29 odstotkov in uvedeno je minimalno plačilo 4 evre na uro, kar je blizu sedanjemu povprečnemu plačilu za študentsko delo. Če ob tem upoštevamo tudi, da je malo delo primerno za občasna dela, ne pa za stalna, je povsem utemeljeno pričakovanje, da se bo obseg povpraševanja po malem delu zmanjšal glede na obseg študentskega dela.

Na drugi strani bo ponudba malega dela večja zunaj univerzitetnih središč in se bo iz tega razloga za približno toliko obseg malega dela povečal, tako da bo ostala celotna ponudba malega dela na približno enaki ravni, kot je sedaj ponudba študentskega dela. Realno povečanje lahko pričakujemo zaradi prenosa dela na črno, ki ga opravljajo brezposelni in upokojenci, v okvir malega dela. V čim večji meri se to zgodi, tem bolje, saj s tem ne izgubljamo delovnih mest, pridobivajo pa javne blagajne, štipendijski sklad in sklad za graditev študentskih domov. Vendar ne pričakujemo, da bi to povečanje preseglo 20.000 zaposlitev, kar bi skupno znašalo okoli 50.000 zaposlitev. Glede na sedanje stanje se bosta tako povečala obseg malega dela na račun dela na črno in konkurenca za pridobitev tega dela. Panično reagiranje na zakon o malem delu je tako nerazumno, posebej še, ker zakon predvideva stalno spremljanje te oblike dela.

Sedaj pa o "tristotisočglavi rezervni armadi". Glede tega je zavajanja javnosti največ, čemur se pridružuje tudi gospod Kovač. Predvsem spregleda, da zakon dopušča opravljati malo delo le tistim skupinam, ki imajo socialno varnost že zagotovljeno na drugih podlagah. Upokojenci prejemajo pokojnine, letni regres in so zdravstveno zavarovani. Brezposelni so vključeni v programe politike zaposlovanja, so zdravstveno zavarovani in prejemajo denarna nadomestila, ki vključujejo tudi prispevek za pokojninsko zavarovanje. Šolajoči se so zdravstveno zavarovani, prejemajo subvencije za prehrano in prevoz, otroške dodatke in štipendije, njihovi starši pa še dohodninske olajšave. Dr. Glavič z Univerze v Mariboru je pred nekaj leti ugotovil, da se s standardom slovenskih študentov lahko v Evropi primerjajo le skandinavski.

V zadnjih letih se njihov položaj ni poslabšal, ampak izboljšal. V zadnjih dveh letih je bilo podeljenih okoli 12.000 štipendij več, tako da je število prejemnikov sedaj blizu 60.000. S prihodnjim šolskim letom se bo z zakonom o upravičenosti do javnih sredstev cenzus za pridobitev državne štipendije dvignil s sedanjih 400 evrov na 600 evrov neto na družinskega člana, kar je več, kot znaša minimalna plača. Sredstva za ta namen so zagotovljena. Tako bo mnogo več in višjih državnih štipendij dostopnih šolajočim se iz nižjih dohodkovnih kategorij ne glede na to, ali bo začel veljati novi štipendijski zakon, za katerega ŠOS trenutno ne kaže posebnega interesa. Ob tem pa gospod Kovač naklada o "zavoženi štipendijski politiki".

Zakon o malem delu nobene od navedenih pravic ne odvzema, temveč jih dodaja:

- šolajoče se in brezposelne, ki ne prejemajo denarnega nadomestila, vključuje v pokojninsko zavarovanje s priznavanjem pokojninske dobe, zagotavlja jim formalno priznane delovne izkušnje ter stik s potencialnimi delodajalci;

- upokojencem omogoča ohranjati socialne stike in psihofizične sposobnosti, z malim delom pa bodo prišli tudi do sredstev za delovanje svojih združenj;

- brezposelni ohranjajo vse pravice in obveznosti, vključno s pravico do zaposlitve in obveznostjo, da se vključijo v programe politike zaposlovanja ter sprejmejo ustrezno delo;

- iz koncesijske dajatve bo več sredstev namenjenih štipendiranju in izgradnji študentskih domov, za kar bodo prispevali vsi, ki bodo opravljali malo delo;

- študentska organizacija bo del sredstev za svojo dejavnost še naprej prejemala neposredno, drugi del pa bo na voljo preko javnih razpisov;

- vsem omogoča dodatni zaslužek do 6000 evrov letno ter iz rizičnega sklada zagotavlja plačilo za malo delo, ki ne more biti manjše od 4 evrov na uro, če bi jih delodajalec pustil na cedilu.

Navedene skupine bodo tako svoj materialni in socialni položaj izboljšale. Edini, ki bodo z zakonom o malem delu na slabšem, bodo študentski servisi, ki posredovanja malega dela ne bodo mogli več opravljati kot profitno dejavnost in poljubno deliti 15 milijonov sredstev, ter študentska organizacija, ki bo le del od 12 milijonov dobila neposredno, za drugi del pa se bo morala potegovati preko razpisov. Tega predlagatelj zakona ni nikdar skrival. Tu ni nobene pasti, je le spodobna priložnost za šolajoče se, brezposelne in upokojence.

Dr. Ivan Svetlik, minister