To pa ni edina vprašljiva poteza, ki si jo je v zvezi z NLB v zadnjem času privoščil minister. V pripravah na dokapitalizacijo NLB sta namreč minister Franc Križanič in predsednica uprave Agencije za upravljanje kapitalskih naložb države (AUKN) Dagmar Komar vsem državnim lastnikom banke pred dnevi poslala dopis, v katerem jih vabita k vpisu dokapitalizacijskih delnic ali pa jim ponujata odkup njihovih delnic. Odkupa delnic ne ponujata le manjšinskim lastnikom, ampak tudi Kadu, Sodu in Zavarovalnici Triglav. To pa bi lahko državno konsolidacijo lastništva NLB močno podražilo - brez upoštevanja nakupa dokapitalizacijskih delnic za več kot 160 milijonov evrov. Tega naj bi se naknadno zavedli tudi v vladi in zato neformalno že začeli pritiskati na nekatere lastnike, naj ostanejo v lastništvu NLB.

Ministrstvo za finance in AUKN sta državnim lastnikom NLB ponudila odkup delnic NLB po ceni 116 evrov za delnico, kolikor bo po ministrovih besedah tudi cena dokapitalizacijske delnice NLB. Po prvih projekcijah naj bi približno toliko znašala knjigovodska vrednost delnice NLB na dan 30. septembra 2010. Če bi država delnice odkupila le od manjših lastnikov, torej tistih, ki imajo manj kot odstotek NLB, bi za odkup odštela 23,5 milijona evrov. Toda k prodaji se po naših informacijah nagibata tudi Sod in Zavarovalnica Triglav, čeprav še ni jasno, ali bo država dejansko našla finančna sredstva za odkup teh deležev. Če bi se za prodajo odločil še Triglav, bi država za konsolidacijo lastniškega deleža morala plačati 56,02 milijona evrov, v primeru, da bi ji sledil tudi Sod, pa skupaj kar 164,2 milijona evrov.

Ob tem je treba opozoriti, da minister za finance načrtuje tudi odkup 1,42 odstotka delnic NLB od tretjih oseb, s čimer bi se delež države povečal na 50 odstotkov plus eno delnico. To bi proračun stalo 14,6 milijona evrov. Druga možnost, ki jo predvideva strategija države glede kapitalske naložbe v NLB, je, da bi država pri dokapitalizaciji vplačala več delnic, kot ji pripada glede na delež, in na ta način dosegla večinsko lastništvo.

Še večji zalogaj kot odkup delnic bo sama dokapitalizacija. NLB želi pridobiti 250 milijonov evrov novih sredstev, kar glede na ceno dokapitalizacijske delnice pomeni, da se bo kapital banke povečal za 24 odstotkov. Koliko bo vplačala država, za zdaj še ni jasno, saj pogovori s KBC in ostalimi zainteresiranimi vlagatelji še niso končani.

Kot je znano, je večina manjših lastnikov delnice NLB po navodilih vlade kupovala v dokapitalizaciji leta 2008, ko je bilo treba za delnico odšteti 334 evrov. Tudi Zavarovalnica Triglav je namesto države v dokapitalizacijo NLB leta 2008 vložila 55,34 milijona evrov, pri tem pa ni pridobila nobenega vpliva na upravljanje banke. Danes se vsi ti lastniki nagibajo k prodaji. Ne samo zaradi gospodarske krize, ki je prizadela njihovo poslovanje, ampak med drugim napovedane nestimulativne dividendne politike NLB in ker ni jasno niti, kdaj bodo NLB uvrstili v borzno kotacijo.

Kot argument za utrditev lastništva je ministrstvo za finance v strategiji upravljanja z NLB opozorilo na veliko razpršenost državnega lastništva, kar predstavlja veliko tveganje nepredvidenih sprememb v skupnem lastniškem deležu države zaradi individualnih in neodvisnih poslovnih odločitev glede razpolaganja z delnicami NLB. Poleg tega skupni lastniški delež države pod 50 odstotki teoretično omogoča, da bi NLB prevzel tretji investitor, ki bi na prostem trgu oziroma prek borze (v primeru IPO) lahko odkupil preostalih 50 odstotkov plus eno delnico in s tem v celoti prevzel upravljanje banke. Zato je ministrstvo v strategiji predvidelo odkup deležev od državnih podjetij, pri odkupu pa naj bi sodelovali Republika Slovenija, Kad in Sod. V prvotni verziji je bila sicer omenjena tudi možnost, da bi delnice odkupovala Zavarovalnica Triglav, vendar v dopolnjeni strategiji ni bila več omenjena.

vesna.vukovic@dnevnik.sisuzana.rankov@dnevnik.si